Devano, boginjo lova, poznajo predvsem južni Slovani in Poljaki. Velja za boginjo lova, boginjo gozda, zaščitnico jezer in rek, njeni drevesi sta vrba in leska.
V predkrščanski kulturi so se prebivalci Balkana klanjali Gozdni Materi, ki je kraljevala gozdu z vsemi njegovimi bitji vred.
Aleksandra Bajić je na Planini Devici v Srbiji odkrila kamnite kroge, ki naj bi v preteklosti služili kot observatorij, sam kraj pa povezuje tudi z boginjo Devano. Tam se nahaja kamen s kobilo, ki naj bi predstavljala Devanino žival.
Beseda deva, deus ponazarja vrhovno boštvo, iz tega korena pa je izpeljanih mnogo pomembnih bogov vseevropskega prostora kot so Dioniz, Diana, Devana, Dana,… ime Deva oz. Devana, devica ponazarja mladenko. Lokalno boginjo Devo poznamo tudi pri nas na Krasu.
Raziskovalci Devano povezujejo s pomladjo. Povezujejo jo s prvim od treh principov Velike Boginje, torej mladenko, ki ima v sebi še nekaj divjega, neukrotljivega, nedotaknjenega.
Maj je čas najbolj bujnega cvetenja narave, ko srečamo Boginjo kot zrelo žensko.
Pomlad je resda prišla dokončno v aprilu, z vremenom, z deli na poljih, zadnji dan aprila oz. prvi dan maja pa je tisti starodavni praznik, ko se vrata podzemlja zapro; gre za zrcalni praznik dneva mrtvih oz »dedov«, ko se vrata podzemlja odpro in duše iz onostranstva prihajajo na zemljo.
Takrat se prav tako spomnimo naših prednikov, bodimo jim hvaležni za vse modrosti življenja, ki so nam jih predali.
V maju izdelamo tudi mlaj. Poleg praznovanja delavskega praznika in s tem delavskih pravic, je mlaj že starodavni simbol boginje in rodovitnosti. Tudi v Sloveniji so ponekod sredi kresa zataknili mlaj, kar je ponazarjalo združenje moškega boga (ogenj) in ženske boginje.
Na našem vrtu:
V prvih dneh maja, ko je dan za korenino, sadimo krompir, ob dnevu za cvet pa nabiramo regrat. Nato sejemo brstični ohrovt, por, pozno zelje, rukolo, kolerabico. V času za list in plod škropimo jagodičevje z baldrijanom.
Sredi maja ob dnevu za korenino lahko sejemo pozno korenje in cepimo sadno drevje. Drevje vedno cepimo v dopoldanskem času, ko zemlja vzdihuje. Ob dnevih za korenino okopavamo obstoječe posajene povrtine, nabiramo regatrove cvetove ter ob dnevu za cvet tudi naredimo novo škrpivo iz baldrijana.
Če določene rastline ne uspevajo kot smo si želeli, škropimo z domačim preparatom iz rmana. Proti čebulji muhi škropimo z mešanico mleka in vode. V maju na grede sejemo navadni pelin, poprovo meto, sivko in veliko kapucinko.
Ob dnevih za cvet je priporočljivo tudi košenje. Ob koncu maja ob dnevu za korenino je čas za presajanje. Ne pozabite pa – 18. maja, ko je mrk, naj delo na vrtu počiva in se raje posvetimo sami sebi.
