![\"zetev1x\"](\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/zetev1x.jpg\")
<\/a><\/p>\n<\/p>\n
ZRELO JE \u017dITO<\/b><\/p>\n
\u010ce se preselimo v nekatere druge konce Evrope s katerimi si delimo podobne zgodbe, ne moremo mimo praznika DO\u017dINKI, ki ga spremljajo razli\u010dne geste. Ljudje po procesiji okoli polj pove\u017eejo zadnji snop \u017eita in iz njega spletejo posebno strukturo iz vencev, obogateno z raznobarvnimi trakovi in ro\u017eami, ki jo prena\u0161ajo dekleta. Venci simbolizirajo novo \u017eivljenje, plodnost ter bogato \u017eetev.
\n\u010cas \u017eetve je odvisen od lokacije, na\u010deloma pa so ga ponekod izvajali na Marijino vnebovzetje (rodnost zemlje se prenese na rodnost neba\/de\u017e), ponekod pa okoli \u010dasa jesenskega enakono\u010dja.<\/p>\n
Do dandanes se je na Poljskem ohranil starodavni obi\u010daj, da je venec dva dni po\u010dakal doma pri va\u0161kem veljaku, nato pa ga blagoslovi \u017eupnik.
\nPonekod so zadnji snop \u017eita imenovali Velesova brada.<\/p>\n
Tudi pri nas v Prekmurju pravijo \u00bbdou\u017enjek\u00ab zadnjemu \u017eitnemu snopu, spletenemu na zadnji dan \u017eetve. Med Muro in Dravo za praznik \u017eetve danes dodajo \u0161marnice in di\u0161e\u010do travo, ki jih vzamejo iz butarice, za katero vemo, da prestavlja velikono\u010dno zelenje in s tem simbolizira vstajenje. Neko\u010d Jarnika, ki vstane iz podzemlja, kjer prebije pol leta, nato pa zakraljuje tostranstvu.<\/p>\n Na Dolenjskem so skupinsko povezali zadnji snop, ga vozili na vozu ter ga obesili v tisto hi\u0161o, kjer so bili neporo\u010deni, saj prina\u0161a plodnost in upanje na poroko.<\/p>\n Povezovanje zadnjega snopa \u017eita se je ohranilo v spominu mnogih, kako so neko\u010d \u00bbbabo\u00ab ali \u00bbdeca\u00ab prena\u0161ali na vozovih. Vsekakor snop simboli\u010dno prikazuje slovo od nekega dela rodnega obdobja. V Poso\u010dju tovrsten obred ni podrobneje izpri\u010dan, vemo pa, da je bilo zadnje \u017eito ajda. In tej \u017eetvi so pravili \u00bbajdna\u00ab oz. ajdova \u017eetev. Prav na zahodu Slovenije luna zavzema posebno \u010da\u0161\u010denje in veljavo. –<\/p>\n V Poso\u010dju so stari ljudje povedali zgodbo, kako je neko\u010d na zemljo padel poseben kamen na ajdovo polje. Na severnem delu Dana\u0161nje Nem\u010dije, kjer se je na otoku Rugen neko\u010d nahajalo zelo znano sveti\u0161\u010de in prero\u010di\u0161\u010de Arkona, so ob \u010dasu \u017eetve klicali k Svetovidu, ki je, med drugim, predstavljal tudi plodnost. <\/p>\n JABOLKO<\/b><\/p>\n Po mnogih delih Evrope so poznani t.i. jabol\u010dni festivali, ki se navezujejo na praznike \u017eetve. Segajo v predkr\u0161\u010danski \u010das a so pre\u017eiveli do dandanes. Boginja \u017diva ima, poleg klasja, za svoje atribute tudi jabolko in vinsko trto.<\/p>\n <\/p>\n \u00a0<\/b>BO\u017dJA MATI<\/b><\/p>\n \u010cas boginje \u017dive s klasjem je \u010das, ko rimokatoli\u0161ka cerkev proslavlja tudi \u00a0Rojstvo device Marije. Zanimivo je, da je praznik boginje Lade, ki si je v mnogo\u010dem podobna z \u017divo, le da je \u017diva zna\u010dilnej\u0161a za zahodnoslovanski del, Lada pa vzhodnoslovanski, prav 8. Kimavca.<\/p>\n –<\/p>\n Rozhanity je praznik \u017eetve na vzhodu (8. Kimavec), kjer praznujejo po starem, predkr\u0161\u010danskem izro\u010dilu, bo\u017ejo mati. <\/p>\n KO SE NOTRANJE UMIRIMO<\/strong><\/p>\n Mitolo\u0161ka zgodba, ki simbolizira prehode skozi leto v globljem smislu pa nam ka\u017ee jesen tako, da se vse na\u0161e delo seli v notranjost in \u010de so bila poprej, v \u010dasu poletja, ko smo na vi\u0161ku fizi\u010dnih mo\u010di, obrnjena k ve\u010d ali manj materialnemu obilju (ki mu vlada mo\u0161ki aspekt boga), se zdaj osredinjamo v iskanje notranjega, duhovnega bogastva. \u017denska dela in opravila kot so predenje in tkanje pridejo v ospredje. Nahajamo se v \u010dasu, ko se Boginja Mati preve\u0161a v tretje tromese\u010dje svoje nose\u010dnosti po tem, ko spomladi zanosi. Svet se umiri in mi z njim.<\/p>\n Ljudje so tako prebili ve\u010d \u010dasa za zidovi, to pa je prineslo mnogotera trenja in raz\u010di\u0161\u010devanja. In ravno to je tisto, kar pre\u017eema jesenski \u010das. \u010cis\u010denje in transformacija.<\/p>\n Izvemo, da so na jesen v Poso\u010dju marsikateri mo\u017eje zapustili svoje domove za dlje \u010dasa, prav v izogib kreganjem in iskali nekajmese\u010dni zaslu\u017eek v tujini, nakar so se na pomlad zopet vrnili.<\/p>\n Po \u0161amanskem prepri\u010danju jesenskemu \u010dasu vlada zahod, element voda, v ospredje pa postavljamo umirjanje, kopi\u010denje energije, po\u010ditek, saj vsi potrebujemo regeneracijo, da lahko na pomlad zopet pri\u010dnemo novo dejanje svoje zgodbe. <\/p>\n ENAKONO\u010cJE<\/strong><\/p>\n V nekaterih delih t.i. \u00bbslovanskega\u00ab sveta so enakono\u010dje praznovali kot del praznike \u017eetve, kot je \u017ee omenjeno v Do\u017einkih. V Poso\u010dju naj bi neko\u010d po naravnem kamnu na hribu Jesenjak ugotovili, kdaj nastopi jesen.<\/p>\n Kdaj nastopi jesen pa so ugotavljali tudi v Dolinici in Trbi\u0161\u010du, ko je jeseni sonce zadnji\u010d obsijalo tamkaj\u0161nji kamen.<\/p>\n Jesen je tudi \u010das Svaroga, svaritelja. V jesenskem obredju so ljudje kurili manj\u0161e kresove ter zaznamovali odhajajo\u010de sonce in ga vrgli v reko, kjer se je zdru\u017eil z elementom Boginje. Tipi\u010dna rastlina, ki se pojavlja v jesenskem \u010dasu je jerebika. Veje jerebike so zatikali za okna, da so prina\u0161ala son\u010dno energijo s svojimi rde\u010dimi jagodami in odganjala zle sile.<\/p>\n<\/a>
\nphoto:\u00a0Adam Che\u0142stowski\u00a0<\/em><\/p>\n
\nKonec \u017eetve je vedno poln plesa in petja. Dandanes sre\u010dujemo organizirane praznike \u017eetve po vsej Sloveniji, ve\u010dinoma \u017ee malega srpana.<\/p>\n
\nNa\u010deloma zadnji snop \u017eita, lepo spleten in okra\u0161en, varuje doma\u010dijo pred slabimi duhovi vse do naslednje sezone.
\nVsepovsod, tudi na Krasu so poznali podoben obi\u010daj, ko je najmlaj\u0161a v dru\u017eini povezala in z rde\u010dim makom okrasila zadnji, pokon\u010dno stoje\u010di snop na njivi, ki so ga imenovali \u00bbSta\u017ei\u0107\u00ab.
\nIme predstavlja \u017eitnega starca, ki varuje pred slabim in da se \u017eito ne bi polegalo.<\/p>\n
\nNa dolenjskem poznamo Kurenta med mlatvijo kot slamnato lutko. V dolini Save je na zadnji snop \u017eita sedel mo\u017e, napravjen v Kurenta z narobe obrnjenim ko\u017euhom, na glavi je imel rogove v roki pa palico z dvema rogovoma.
\nTrepljanje zadnjega snopa pomeni \u00bbubiti \u017eitnega duha\u00ab. Da se seveda novo plodno leto spet lahko za\u010dne in se pove\u017ee v nov rodni cikel.<\/p>\n
\nOb luninem krajcu, ki simbolizira srp, so ajdo sejali, \u017eeli pa so jo nato v kimavcu in vinotoku.
\nZa razliko od ostale Slovenije, kjer ima najve\u010djo veljavo zadnji snop \u017eita, so v Poso\u010dju odnesli na sveti kraj PRVI snop \u017eita ob polni luni. Verjeli so, da kraju gospoduje Hostnik, obenem pa duh zemlje.<\/p>\n
\nRodnostne obrede v sveti jami Triglavci na Krasu blizu Diva\u010de, so staroverci izvajali prav v \u010dasu polne lune.
\nV mesecu kimavcu so dekleta najprej praprot namakala v svetem poto\u010dku, namestile so jo okoli pasu za za\u0161\u010dito in plodnost. \u0160tiri sve\u010denice so sledile bo\u017eeglavu v sveto jamo, kjer so izvedli obred Devi in Deva\u010du. V jamico, vedno polno pode, ki predstavlja Devino maternico, je sve\u010denik spustil tri vrste \u017eit, po katera je nato pri\u0161el v vinotoku ob polni luni, ko so vzklila. Eno izmed semen je bilo tudi ajdovo. Praprot so nato dekleta razdelila po vasi za za\u0161\u010dito.<\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nKer je polje takrat obrodilo kot \u0161e nikoli, so kamne odnesli na Matjar pod vrh, da bi vsepovsod seval plodnost. Vemo le, da so \u0161li do kamna s semeni, preden so ajdo sejali, prav tako pa tudi, ko so jo \u017eeli.
\n\u010ceprav je to\u010da kdaj morda prizadela polje, je bil kamen in prostor okoli nje vedno neprizadet.<\/p>\n
\nPraznik \u017eetve, poleg individualnih vede\u017eevanj in slavnega vede\u017eevanja s teko\u010dino v Svetovidovem rogu, zaznamuje tudi peka velike poga\u010de (neke vrste pala\u010dinka) iz novega \u017eita. Sve\u010denik se je skril za njo in \u010de so uspeli videti kak del\u010dek njega, so ugotovili, da bo letina slaba. \u010ce se je za poga\u010do lahko popolnoma skril, so predvidevali, da bo naslednja \u017eetev obilna.<\/p>\n
\nCelotna skupnost se zbere, pobira jabolka, nato pa ustvarjajo najrazli\u010dnej\u0161e jedi iz jabolk in jih v velikem srpanu darujejo bogovom.
\nObstaja celo ohranjen obi\u010daj o\u010di\u0161\u010denja z jabolkom:
\njabolko prere\u017eemo na pol, iz ene polovice izdolbemo sredico in pe\u0161ke, v vdolbino nalijemo staljen vosek in zlepimo dva dela jabolka skupaj. Zakopljeno izven na\u0161ega doma za o\u010di\u0161\u010denje in za\u0161\u010dito dru\u017eine.<\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nZemeljsko rojstvo praznuje Cerkev le ob rojstvu Kristusa, Marije in Janeza Krstnika.
\nJanez Dama\u0161\u010dan (+ 749) praznik Marijinega rojstva imenuje \u00bbrojstni dan vesoljnega, univerzalnega veselja\u00ab. Marijino rojstvo je za nas kakor sijo\u010da zarja, ki nosi v sebi obljubo velikega prihodnjega dne. \u010clove\u0161ko gledano je Marijino rojstvo trenutek, ki bi mu mogli re\u010di za\u010detek odre\u0161enja. Bizantinska vzhodna liturgija za\u010denja novo cerkveno leto s 1. septembrom. Od 9. stoletja naprej velja na Vzhodu \u017ee 1. kimavec za Marijin god, prvi v vrsti \u0161tiridesetih marijanskih godov bizantinskega cerkvenega koledarja. Pe\u010dat slovesnosti pa za\u010detku novega leta daje veliki praznik Marijinega rojstva, ki spada k najstarej\u0161im samostojnim Marijinim praznikom.
\nGlede dneva praznovanja vzhodne Cerkve niso docela soglasne: v Carigradu so od Jeruzalema sprejeli 8. Kimavec kot dan obhajanja Marijinega rojstva; Antiohija je izbrala 7. kimavec Aleksandrija pa 9. Ali 10. Kimavec. Ko je praznik pri\u0161el na Zahod, so v Rimu obdr\u017eali 8. kimavec.<\/p>\n
\nLada v nekaterih zgodbah velja za izvorno mati bogov, ki skupaj s Svarogom ustvari ostale bogove po tem, ko Svarog postavi svet na dvanajst stebrov. Skupaj ustvarita tudi prvega mo\u0161kega in \u017eensko.<\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nZa mnoge pa je prav ta prehod v\u010dasih zelo te\u017eak, saj je s povezovanjem s podzemljem, ki se nam odpira, povezana tudi tema, neznano, podzavest in marsikomu se je te\u017eko prepustiti.<\/p>\n
\nSicer pa vsesplo\u0161no, predvsem pri nas, jesensko enakono\u010dje kot praznik, ni zares izpri\u010dan.
\nNa vzhodu poznajo Simargla, krilatega psa. V eni izmed zgodb nastopa priklenjen na nebo, kjer ga \u010duvajo tri sestre: jutranja, ve\u010derna in polno\u010dna Zarja. \u010ce bi se Simargl iztrgal z verige, bi to pomenilo konec sveta, podobno kot v skandinavskem izro\u010dilu.
\nVe pa se, da je Simargl tudi za\u0161\u010ditnik semen in posevkov in da se klicu boginje Kupalnice, odzove izklju\u010dno in le na enakono\u010dje.<\/p>\n
\nZa nekatere sledilce starih obi\u010dajev velja september kot obdobje porok.
\nOb jesenskih obredjih \u017eetve in zahvale plodovom so ljudje pekli zna\u010dilne pite iz zelja, pite iz skute ter pite iz jagodi\u010devja. V sredini naselbine so pogrnili prt na tla in u\u017eivali v skupnem obedu. Med, mleko in maslo so bile daritve, posve\u010dene Svarogu.<\/p>\n