![\"sajenje-irena](\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/sajenje-irena-urankar.jpg\")
<\/a><\/p>\nSajenje sadik za kasnej\u0161e presajanje na prosto, foto: Irena Petri\u010d<\/em><\/p>\n Koko\u0161kam se na pusta ponudi pi\u010do v obliki kroga, da bodo cele leto dobro nesla jajca.<\/p>\n Zelo dobra ubranitev pred vsesplo\u0161no \u0161kodo pa je HRUP. Prav najstarej\u0161e pustne oprave imajo zvonce, ki so se prena\u0161ali iz roda v rod. V Beli Krajini je znan obi\u010daj zvonjenja z zvonci okoli hi\u0161e, da ne bi bilo kragulja blizu, po dolenjskem gredo s koso okoli hi\u0161e in po njej tol\u010dejo, v Beli krajini pa jo klepajo, v Prekmurju je zna\u010dilno pokanje z bi\u010dem. Kolikor dale\u010d se sli\u0161i hrup\u2013 tako dale\u010d se bomo ubranili pred \u0161kodljivci.<\/p>\n Vsekakor pa je treba vzeti v obzir, da je na\u0161a stara vera \u017eivi organizem, ki se do neke mere nenehno spreminja in prilagaja. Zatorej se vse \u0161ege v povezavi z ubranitvijo pred \u0161kodljivci in klicanjem dobre letine ne nana\u0161ajo le na delo na vrtu, marve\u010d dandanes tudi na vse drugo na\u0161e delo, ki nam prina\u0161a vsakdanji kruh.<\/p>\n <\/p>\n Pogled v prihodnost<\/b><\/p>\n \u010cas, ki mu vlada podzemlje pa je tudi \u010das vede\u017eevanja. Vede\u017eevanje je zelo raz\u0161irjeno tudi v \u010dasu zimskega kresa in vol\u010djih no\u010di, ko je odprto \u0161e nebo in nam prina\u0161a nova spoznanja, pa tudi za pusta je pestro. <\/p>\n Kdo se \u0161emi<\/b><\/p>\n Kot \u017ee na za\u010detku povedano, ima vsaka pokrajina na slovenskem svoje zna\u010dilne pustne maske, izmed katerih so najbolj poznane oz. najbolj tradicionalne iz Cerknega, Dre\u017enice, Cerknice in seveda Ptuja. <\/p>\n O Kurentu<\/b><\/p>\n Nekaj zmede nastane ker v pustnem \u010dasu govorijo isto\u010dasno o Pustu in Kurentu. V Kr\u0161kem je poznana pesem, ki jo je prepreval brenka\u010d, govori pa o enookem in rogatem Fa\u0161enku-Pustu, kako velik svetnik je bil. Kurent, ilustracija\u00a0\u00a9 Irena Petri\u010d<\/em><\/p>\n Kurenta kot starodavno bo\u017eanstvo so, poleg Dioniza, primerjali tudi z \u0160ivo in Keremetom, ki je staro ugro-finsko bo\u017eanstvo. \u017de v samih specifikah maske se ka\u017ee izjemno nomadski\/pastrirski zna\u010daj, rogovje pa predstavlja lunarne poteze tega bitja.<\/p>\n V nekaterih odro\u010dnih delih Evrope, na Tirolskem, pa tudi drugod po Evropi, smo pri\u010da ohranjanju starodavnih mask, ki nekoliko spominjajo a Kurentovo. V 13. Stoletju so tak\u0161no \u0161emljenje ozna\u010dili za \u00bbovnovo procesijo\u00ab.<\/p>\n Na spletni povezavi:<\/p>\n http:\/\/www.charlesfreger.com\/portfolio\/wilder-mann\/<\/a><\/p>\n si je mo\u010d ogledati izjemne profesionalne fotografije starodavnih mask \u0161irom Evrope umetnika Charles Fregerja<\/strong>, kjer opazimo mnogo podobnosti z na\u0161im Kurentom.<\/p>\n V tok zgodovine nekega naroda velikokrat kdaj vmes prihajajo tudi drugi tokovi in nato te\u010dejo skupaj. V \u010dasu rimske nadvlade, je bil predvsem na vzhodu in severu Slovenije zelo raz\u0161irjen kult boginje Kibele<\/strong>, ki so jo spremljali t.i. kureti in koribanti, ki so povzro\u010dali hrup, s tem pa prebujali spe\u010do Naravo. <\/p>\n Kamorkoli se obrnemo po razlago, kaj koren besede Kurent pomeni, se obdregnemo ob ene in iste stvari: v Ukrajini kurent pomeni veselo poro\u010dno vi\u017eo, francoska beseda courate nakazuje na star ples, kakor tudi poljski in \u010de\u0161ki \u00bbkurant\u00ab. V Ziljah beseda kurant ozna\u010duje sla, hlapca…ta beseda pa ima podobnost z romansko besedo currens \u2013 teko\u010d, torej \u00bblaufarski\u00ab, ena izmed znamenitih cerkljanskih mask pa je prav Laufar, povzeta po nem\u0161ki besedi \u2013 teka\u010d. Glagol korantati pomeni nerodno hoditi. To bi lahko razlo\u017eili kot prihod pomladi, ki pa \u0161e ni v polnem razcvetu, za katero je kasneje zadol\u017een na\u0161 Jarnik\/Zeleni Jurij.<\/p>\n Poznano je baltsko bo\u017eanstvo plodnosti Kurke, ki je povezan s slamo. Na dolenjskem poznamo Kurenta med mlatvijo kot slamnato lutko. V dolini Save je na zadnji snop \u017eita sedel mo\u017e, napravljen v Kurenta z narobe obrnjenim ko\u017euhom, na glavi je imel rogove v roki pa palico z dvema rogovoma. Ob spravljanju \u017eita poznamo obi\u010daj vezenja t.i. Velesove brade oz. pri nas poznan obi\u010daj \u00bbStaro\u017eita\u00ab, ki so ga potem imeli kot okras v hi\u0161i skozi celo leto \u2013 med drugim za odganjanje slabih duhov. Obi\u010daj je raz\u0161irjen tudi na Krasu. Trepljanje zadnjega snopa pa pomeni \u00bbubiti \u017eitnega duha\u00ab. Da se seveda novo plodno leto spet lahko za\u010dne in se pove\u017ee v nov rodni cikel.<\/p>\n Zato gre v primeru slamnatega, sede\u010dega Kurenta slutiti, da gre za nekak\u0161no blagoslavljanje zadnjega \u017eita in zagotavljanje vnovi\u010dnega rodnega cikla \u010dez pol leta, pri \u010demer pa gre torej spet le za eno izmed manifestacij vegetacijske sile prastare Evrope, ki jo sre\u010damo pri nas kasneje tudi v Zelenem Juriju.<\/p>\n <\/p>\n Zgodovina pustih nor\u010dij<\/b><\/p>\n V 17. Stoletju so se jezuti izjemno trudili, da bi prepovedali oz. izkoreninili obi\u010daj \u0161emljenja a jim ni uspelo. V Ljubljani so se fantje \u0161e naprej \u0161emili in se oklepali treh dni neprestanega zganjana hrupa. Na koncu so se jezuiti vdali in dijakom pustili, da imajo svoje pustovanje in da celo uprizarjajo kme\u010dke poroke.<\/span><\/p>\n Sredi 18. stoletja so maske na prostem povsem prepovedali, le na plesih so se lahko pojavile. Potem pa je pri\u0161lo pravilo \u2013 da so na pustnih plesih maske celo obvezne, plesi pa so bili vsako sredo in nedeljo v Ljubljani od treh kraljev do pustnega torka.<\/p>\n Pode\u017eelje pa je \u017eivelo svoje \u017eivljenje… <\/p>\n Prekmurje, borovo gost\u00fcvanje, Atis in Kibela<\/b><\/p>\n V Prekmurju \u017ee navsezgodaj hodijo po vasi Fa\u0161enki, z njimi pa pre\u010dudna \u017eival \u00bbgambela\u00ab, ki hlasta za krofi. \u0160eme hodijo po darove od hi\u0161e do hi\u0161e, dobivajo suho sadje, orehe, fantje dobijo krofe in vino. V Prekmurju pravijo, da je \u0161emam treba darovati, \u010de ne se pri hi\u0161i dekleta ne bodo omo\u017eila. \u010ce se tisto leto nista poro\u010dila oba doma\u010da prebivalca, so ju polo\u017eili na voz v korito, ju vlekli po vasi, da ju je precej premetavalo in bilo je polno smeha. \u010ce pa sploh ni bilo neko leto nobene poroke, so uprizorili borovo gost\u00fcvanje, ki ga je hotela izkoreniniti katoli\u0161ka cerkev, a ji do dandanes ni uspelo.<\/p>\n Gre za \u017eenitev z drevesom-borom. Zastopnik fantov se o\u017eeni z njim \u2013 ob boru pa sta tudi borova o\u010de in mati. Ena izmed deklet pa se prav tako poro\u010di z borom-\u017eeninom. \u010ce pa \u017ee govorimo o gost\u00fcvanju, je za razumevanje tega obi\u010daja vredno pokukati v zgodbo Atisa in Kibele. Kot vemo, so imeli Rimljani ne prav \u010dedno navado, da so lokalna staroselska bo\u017eanstva poistovetili kar s svojimi in jim nadeli svoja imena. \u00a0Tako je Kibela postala Rea, ki je sestra gr\u0161kega boga Krona, Rimljani pa so ga istovetili s Saturnom. Iz ena\u010denja z Reo so razlagali tudi starodavni kult \u010da\u0161\u010denja Kibele s hrupom. Kron je po\u017erl vsakega otroka, ki ga je Rea\/Kibela rodila, saj je bilo prerokovano, da ga bo eden izmed otrok spravil ob prestol. A Zevsa (rimskega Jupitra) je mati re\u0161ila in ga skrila v gorovju Ida. Malik Kibele so vozili na vozu v sprevodu, na glavi je imela stolpasto krono s \u010demer je nakazovala na vlogo za\u0161\u010ditnice mest in ljudi. V mesecu marcu so slavili smrt in vstajenje Kibelinega partnerja Atisa, boga rastlinstva. Kot Atisov simbol so \u010dastili borovo drevo. Miti\u010dna zgodba pravi, da je Kibela postala ljubosumna, hotela Atisa le zase, a jo je izneveril, zato \u00a0ga je udarila z blaznostjo, v kateri se je skopil in pod borovim drevesom izkrvavel. Sve\u010deniki Kibelinega kulta so se na podlagi te zgodbe ob vstopu v slu\u017ebo kastrirali.<\/p>\n Rimljane je v \u010dasu 3. stoletja pr.n.\u0161t. pestilo nemalo te\u017eav, od \u0161tevinih puntov do \u00bbde\u017eevanja kamenja\u00ab, zato so se obrnili po pomo\u010d v jasnovidne Sibilinske knjige (zbirke prerokb). borovo gost\u00fcvanje, slika iz:<\/em> <\/p>\n \u0160tajerska in Kurenti\/Koranti<\/b><\/p>\n Junaki pustnih dni so Koranti, s svojim \u00bbsede\u017eem\u00ab v Markovcih. (Mimogrede, v tem kraju je na\u0161 Slavo Batista, glasbenik, kipar, preu\u010devalec in varuh starih izro\u010dil, postavil kip Kurenta, enega pa ima tudi v svojem sadovnjaku na primorskem). Rusa je zna\u010dilna \u017eival teh koncev v katero se na\u0161emita dva fanta ogrnjena z rjuho, sprednji pa dr\u017ei konjsko ali zaj\u010djo glavo. \u017dival je nerodna, ve\u010dkrat i\u0161\u010de otroke, ki se skrijejo. V\u010dasih jo morajo podkovati. Ruso vodi t.i. gonja\u010d. V pustnem sprevodu ima mesto tudi medved, ki ga vodi gonja\u010d . Otroci pojejo: Seveda pa v tem \u010dlanku izpostavljam najbolj zna\u010dilne in stare maske na kratko, vsaka lokalna skupnost v neki regiji pa ima, tako kot stara vera nasploh, spet svoje posebnosti. Tako na \u0160tajerskem sre\u010damo tudi \u00bbstaro \u0161emo\u00ab iz ov\u010dje ko\u017ee le z dvema luknjicama za o\u010di, norec, ma\u0161kori…<\/p>\n V panonskem delu \u0160tajerske priredijo \u00bbsvatovski sprevod\u00ab, ko se \u017eenske napravijo v mo\u0161ke in mo\u0161ki v \u017eenske in vse je tako kot na pravi ohceti.<\/p>\n Na vzhodnem \u0160tajerskem je poznan pustni kres \u2013 kurijo ga na njivi, da bi zemlja dobro rodila in da ne bi imeli te\u017eav z vranami.<\/p>\n Vse se kon\u010da s Pustovim pogrebom. Kurenti,ora\u010di, rusa, poka\u010d; foto: Irena Petri\u010d<\/em><\/p>\n <\/p>\n Koro\u0161ka<\/b><\/p>\n Po koro\u0161kem pravijo, da \u00bbpusti hodijo\u00ab. Dandanes se \u0161emijo vsi, v\u010dasih pa le neporo\u010deni fantje. <\/p>\n Gorenjska<\/b><\/p>\n Izpred vojne imamo iz Radovljice podatek, kako je izgledal sprevod. Vodila sta ga napoleonska vojaka, sledil pa je voz s slamnatim dekletom in fantom. Potem pa stara ko\u010dija z \u017eeninom in nevesto. Sledile so \u0161e druge ma\u0161kare, nakar pa so v Lescah kon\u010dali s sprevodom, \u017eenin je dobil slamnato dekle, dekle pa slamnatega\u00a0 fanta, ker se jima ni uspelo prej\u0161nje leto poro\u010diti. Prav podobne obi\u010daje poznajo v ve\u010d krajih, v Gorjah pa je \u0161e danes znan sprevod z dvemi \u0161emami na vozu. Moja mami pravi, da so v \u010dasu, ko je bila \u0161e dekle, tudi pri nas na \u010crnu\u010dah kurili kres prav za pusta. Ponavadi so zgradili\/pripravili kres v obliki piramide ali trikotnika in zakurili ogenj na na\u0161i njivi, ki je \u0161e danes njiva, na \u010crnu\u010dah med dana\u0161njo bencinsko \u010drpalko na Dunajski in restavracijo \u010crnu\u0161ki Dvor. Po kresovanju pa so se dobili pri Valantovih na pojedini, bilo je tako, da je vsak kaj prinesel. Kres je ostal kot nadaljevanje tradicije a vsebinskega ozadja mami ni vedela. <\/p>\n Dolenjska<\/b><\/p>\n Na Dolenjskem izstopajo ma\u010dkare in kostanjevi\u0161ka \u0161elma. Ma\u010dkare poznamo ta-lepe, ta-grde in ta-gospojske. Med lepimi in grdimi so mo\u017e, baba, grba, in kurent. Kot povsod \u2013 so se tudi na dolenjskem le fantje \u0161emili, \u0161ele kasneje vsi. \u00a0<\/b><\/p>\n Bela Krajina<\/b><\/p>\n Tu je najbolj zna\u010dilno guganje. Napravijo velike gugalnice, vsi se gugajo, saj to prina\u0161a debelo repo in lepo predivo. \u00a0<\/b><\/p>\n <\/b>Notranjska<\/b><\/p>\n Na Notranjskem poznamo mau\u0161kare, ma\u0161kare in \u0161eme. <\/p>\n Slovenska Istra \u0160kopit, \u0161koromati; foto: Irena Petri\u010d<\/em><\/p>\n <\/p>\n Tr\u017ea\u0161ki Kras<\/b><\/p>\n Tu sre\u010damo zvon\u010darje, ki so oble\u010deni v ov\u010dje ko\u017ee, za pasom pa nosijo zvonce. Zvon\u010darji; foto: Irena Petri\u010d<\/em><\/p>\n <\/p>\n Gori\u0161ka<\/b><\/p>\n V \u0160empetru so neko\u010d prirejali pustovanje fantje, godni za nabor. Na pustno\/debelo nedeljo so v dvorani plesali okoli majolke z vinom, fantje so zbirali dekleta. \u00a0maske iz Cerknega – lavfar\/”ta tirjest”, foto: Irena Petri\u010d<\/em><\/p>\n <\/p>\n Bene\u0161ka Slovenija<\/strong><\/p>\n V Tr\u010dmunu npr. sta Pust in Pustica hodila po vasi in vse se je skrivalo pred njima – ker sta vsakega oplazila s pepelom. V Reziji se spominjajo babacev, oble\u010denih v ko\u017euhe, ki so sicer znani \u0161e danes a v malce druga\u010dni obliki. Pustovanje traja od nedelje do torka, zve\u010der se zberejo pri godcih\/citiravcih in na trgu ple\u0161ejo. Med godci pa \u017ee od nedelje vseskozi na \u010dastem mestu sledi slamnati Pust, ki ga na sredo-pepelnico potem pokon\u010dajo.Ob t.i. srednjem pustu-torej v ponedeljek, se je nekaj deklet napravilo v bele obleke in koni\u010dasta pokrivala z okrasnimi, predvsem zelenimi trakovi. V rokah so imele robce z zvon\u010dkoma. Pri vsaki hi\u0161i so z gospodinjo odplesale tri plese. Darove pa so pobirale \u0161ele na pepelnico.<\/p>\n ————————————————————————————————————————-<\/p>\n Dandanes je pust priljubljen predvsem med otroci, v\u010dasih pa niso sodelovali v tradicionalnem \u0161emljenju ; foto Irena Petri\u010d<\/em><\/p>\n <\/p>\n Pokop pusta<\/b><\/p>\n Pokop, za\u017eig ali utapljanje pusta je v razli\u010dnih pokrajinah razli\u010den. Vsem pa je skupno, da se zaklju\u010di neko obdobje in gre za prelomnico v na\u0161em cikli\u010dnem letu. Zaklju\u010di se zima in vse je v pri\u010dakovanju pomladi. Prav tako lutko t.i. Marzane, ki je ostanek prastarega bo\u017eanstva Morane, za\u017eigajo v drugih slovanskih dr\u017eavah in jo ob\u010dajno nato \u0161e utopijo. Tako v Italiji kot drugod se to godi meseca marca in zabele\u017euje tudi prihod pomladi, medtem ko se na\u0161 pust godi \u017ee prej. <\/p>\n Od kje pa sploh pride krof?<\/b><\/p>\n Za pustni \u010das velja, da mora biti hrane v izobilju, predvsem te\u017eke, mastne hrane, zato tudi pustni nedelji ponekod re\u010dejo kar mastna nedelja. Vse to pa zato, da se \u0161e zadnji\u010d dobro najemo pred postnim \u010dasom, ki traja dokler ne vstane bo\u017eji sin, po starosvetnih predstavah je to v \u0161ir\u0161em evropskem prostoru Jarilo, po na\u0161e pa Jarnik, ki kasneje postane Zeleni Jurij. Ve\u010dkrat sem se spra\u0161evala zakaj bob. Od kje krofi zares pridejo, zagotovo ne vemo. Na Dunaju vam bodo povedali, da se tako imenujejo po kuharici Ceciliji Krapf, ki je v 17. Stoletju odprla trgovinico s svojimi Cilkinimi kroglicami z vlo\u017eenim sadjem, le kasneje pa so postali \u00bbKrapf\u00ab, polnjeni z marmelado. Kakorkoli pa \u017ee \u2013 naj si vsak razlo\u017ei po svoje. Va\u017eno je, da je danes bob na mizi in da preko nove fizi\u010dne oblike razumemo celoten pomen na\u0161ega pusta.<\/p>\n
\nEna izmed zanimivih \u0161eg je ta \u2013 da vr\u017eemo pod posteljo seme repe, nato pa se nam bo pono\u010di sanjalo o tistem, s katerim se bomo poro\u010dili.
\nZnana pa je tudi prastara napoved, da \u010de je za pusta vreme lepo \u2013 bo zato velika no\u010d mrzla.
\n\u00bb\u010ce ima o pustu Sonce mo\u010d, mrzla bo velika no\u010d\u00ab.
\n\u00bb\u010ce se pust na Soncu greje \u2013 letina se med dobre \u0161teje.\u00ab<\/p>\n
\nPotrebno je poudariti, da je bilo tradicionalno \u0161emljenje nepor\u010denih mo\u0161kih, tekom \u010dasa, pa so se za\u010deli po vsej Sloveniji \u0161emiti tudi drugi – celo otroci in \u017eenske, ne glede na stan \u2013 edino v Dre\u017enici in \u0161e v redkih manj\u0161ih krajih \u00a0ohranjajo prastari obi\u010daj.<\/p>\n
\nKurent je ena izmed mask, v kateri prepoznamo pradavne mitolo\u0161ke vsebine, pust pa na\u010deloma zaznamuje \u010das.
\nKurent vsekakor velja za velikega boga Slovencev, ki prina\u0161a dobro voljo, novo \u017eivjenje in pomlad. Je patron nor\u010davosti, bog veselja, vina, glasbe, tudi spolne energije, kjer bi lahko potegnili paralelo s gr\u0161kim Dionizom.
\nV stari zgodbi Kurent re\u0161i zadnjega Slovenca pred vesoljnim potopom, Slovenec pa mu je obljubil, da bo dobro \u010duval ponujeno vinsko trto. In \u0161e do dandanes Slovenec spo\u0161tuje Kurenta, ki goduje na pustni torek (pa tudi vino radi pridelujemo in cenimo dobro kapljico). In \u0161e danes smo pri\u010da mnogim pustim nor\u010dijam in povorkam v spomin na stare \u010dase…in tako spo\u0161tovanju pretekosti in na\u0161ih starosvetnosti, pri \u010demur se gre zahvaliti mnogim kulturnim dru\u0161tvom in posameznikom, da\u00a0 tako zavestno skrbijo za izro\u010dilo.<\/p>\n
\nKot mnogo starih bo\u017eanstev, ki so tekom \u010das na\u0161la svoje mesto v ni\u017ejih mitolo\u0161kih bitjih na\u0161ega bajnega sveta, je tudi Pust pre\u0161el na nivo navadnega zemljana, veseljaka, ki igra na svoje gosli, s katerimi vsakega k plesu prisili, ugnal je samega hudi\u010da (kjer gre morda tudi za simboliko premo\u010di nad podzemnim \u00bbmrzlim\u00ab Velesom, Kurent pa prina\u0161a novo pomlad), v mnogo kasnej\u0161ih zgodbah, obarvanih s kr\u0161\u010dansko vsebino pa beremo – kako ga je Bog na na luno postavil za kova\u010da.<\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nTako moramo vseskozi, za razumevanje v\u010dasih tudi tradicij na lastnih tleh, pokukati izven svojih meja.<\/p>\n
\nSimbol Atisa, Kibelinega partnerja, s katerim se omo\u017ei, je bor. Zato je najti razlago za ta nenavaden obi\u010daj, ki se je ohranil do dandanes \u2013 v borovem gost\u00fcvanju … a ve\u010d o tem na drugem mestu.<\/p>\n
\nPoglejmo nekaj primerov starodavnega pustovanja po Sloveniji:<\/p>\n
\n\u0160e 2 tedna poprej v vasi vabijo na poroko, pozva\u010dine pa spremlja ciganica z medvedom, harmonikarji, burke\u017ei. Po hi\u0161ah pobirajo darove iz katerih pripravijo poro\u010dno gostijo.
\nNa pustno nedeljo se \u00bbpop\u00ab pripelje na dvokolesnem vozi\u010dku. Opravi burkasti obred. Nato gredo v gozd, kjer izvajajo vseh vrt nor\u010dij, v gozdu pa \u017ee \u010daka logar in zahteva se\u010dno dovoljenje. Nato se star\u0161i bora prerekajo za doto, na koncu pa pop okli\u010de \u017eenina in nevesto. Podrejo bor, ga oklestijo, tam so tudi vile, ki ga okrasijo z venci in okrasnimi trakovi. Pop opravi poro\u010dni obred.Nato nalo\u017eijo bor na voz in gredo proti vasi, vmes pa zopet zganjajo nor\u010dije. Ciganica (fant na\u0161emljen v ciganko) ob cesti rodi, nato pa pripelje \u017eeninu otroka, \u010de\u0161 da je njegov. Tudi nevesti se zgodi, da poi\u0161\u010de sodnika, izka\u017ee pa se, da tudi ona ni bila povsem zvesta, nakar pop odredi, da bo sedaj bor slu\u017eil v druge namene, morda za izgradnjo novega gasilskega doma. Sledi veselica.<\/p>\n
\nKot \u017ee re\u010deno, je bil Kibelin kult v \u010dasu Rimljanov tudi na na\u0161em ozemlju, \u0161e posebno na vzhodu, zelo raz\u0161irjen. Kibela izhaja iz Male Azije, iz zahodne Tur\u010dije, iz Frigije. Poosebljala je mo\u010d narave in rodovitnost, veljala je za Mater Bogov. Njeni najve\u010dji sveti\u0161\u010di sta bili na gori Dindim in v gorovju Ida.<\/p>\n<\/a>
\nKibela, 1702<\/em>
\n(http:\/\/www.gettyimages.com\/detail\/news-photo\/cybele-or-magna-mater-phrygian-roman-goddess-1702-the-news-photo\/463908415)<\/em><\/p>\n
\nMalega Zevsa so \u010duvali Rejini spremljevalci kureti in s svojim tru\u0161\u010dem prikrivali njegov jok, da ga ne bi sli\u0161al Kron. Druga skupina Reijinih\/Kibelinih spremjevalcev pa so koribanti, ki so skakali na glasbo in otresali svoje perjanice.<\/p>\n
\nPa so tako na\u0161li odgovor, da bo vsega konec, \u010de prinesejo v Rim \u00bbIdsko mater\u00ab. Takratnemu kralju Frigije, Atalu, so poslali diplomate in se dogovorili za prenos podobe boginje. Tudi v delfskem sveti\u0161\u010du \/ prero\u010di\u0161\u010du so prejeli podobne prerokbe. Atal jim je z veseljem izro\u010dil kamen iz Kiblinega sveti\u0161\u010da, na rimskem gri\u010du Palatinu, pa je dobila svoje sveti\u0161\u010de. Kamen je prispel 4. Aprila, zato je ta dan obele\u017eeval praznik z gledali\u0161kimi predstavami, cirku\u0161kimi igrami, gostijami, sprevod z Boginjo, medtem pa so zganjali velik hrup in zbirali darove.<\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nhttp:\/\/sobotainfo.com\/novica\/lokalno\/na-borovem-gostuvanju-smo-opazili-tudi-gadafija\/11584<\/em><\/p>\n
\nPo ptujskem polju zganjajo hrup z zvonci. Oble\u010deni so v \u010drne ali bele ko\u017ee, prepasani, obe\u0161ene imajo kravje zvonce, nabirajo robce pri dekletih, ki jih rade vidijo. Pisane nogavice tudi dobijo od deklet. Velika maska, ki zakriva obraz prav tako kot zvonci-prehaja iz roda v rod. Verujejo da ima posebno mo\u010d. Fant, ki jo nosi, zapade v \u010dudno stanje, ko svojega skakanja ne more obvladovati. Tako so pravili neko\u010d.
\nNos je podalj\u0161an v rilec, iz ust pa mu visi rde\u010d jezik, na glavi ima \u0161e peresa in rogove.V roki nosi je\u017eevko. Dru\u017eijo se v skupine. Od pustne nedelje do torka jih je sli\u0161ati od vsepovsod. Najraje pa ponagajajo dekletom, ki gredo po opravkih a so ji pre\u010dkali pot. Korante spremlja \u00bbtajfl\u00ab-hudi\u010d, ki je ves \u010drn ali rde\u010d. Pritrjene ima vranje perutnice, ogrnjen \u00a0je \u0161e v ribi\u0161ko mre\u017eo v katero lovi umrle du\u0161e.
\nEna izmed najznamenitej\u0161ih mask pa so ora\u010di. Po korantih se pojavi sprevod, ki pride na kme\u010dko dvori\u0161\u010de. Fantje prestavljajo konje, ki so vpre\u017eeni, oble\u010deni pa so v bele srajce in \u017eenske spodnjice s \u010dipkami. Na glavah nosijo sto\u017ei\u010dasta pokrivala okra\u0161ena s pisanimi trakovimi in cvetjem iz papirja. Spremlja jih \u00bbpoka\u010d\u00ab, ki z zelo dolgim bi\u010dem poka. Ora\u010di imajo s seboj simboli\u010dno repno seme, ki ga trosijo v brazde. \u0160e en spremljevalec je \u00bbmastnjak\u00ab, ki se na\u0161emi v grdega starega deda s ko\u0161em, v katerega da babo iz cunj. Brazde delajo s plugom iz okra\u0161ene smre\u010dice in breze, gospodinji pa za\u017eelijo, da bo repa velika kot bu\u010de. Gospodinja ponudi ora\u010dem klobaso ali jajca.<\/p>\n
\nPoleg navadne ruse je poznana \u0161e mala rusa, ki je le en fant, prav tako ogrnjen, spredaj pa dr\u017ei konjsko glavo z je\u017eevo ko\u017eo na nosu. Spodnja \u010deljust je ravno tako gibljiva, dajejo ji krofe, ki padajo v vre\u010do.<\/p>\n
\n\u00bbPro\u0161lo je medvedovo, do\u0161lo bode Jurjevo, po potokih curilo, po bregih zelenilo, oj veselo bo!\u00ab<\/p>\n
\nNa Murskem polju so Pusta ustrelili. Slamnatega deda s piskrom na glavi so dali na nosila, za \u0161tirimi fanti, ki so ga nosili, je stopal nekdo, ki je jokal. Slamnjaka so vrgli v izkopan grob, zadali pa so mu \u0161e strele, ki so vneli slamo. Ponekod slamnatega pusta vr\u017eejo v reko.
\nDekletom, ki \u0161e niso imele fanta, \u0161e posebno tiste, za katere so menili, da so zbir\u010dne \u2013 so naredili slamnatega Pusta in ji ga prinesli pred hi\u0161o ali ga kar navezali na drevo.<\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nNajbolj prepoznaven je sprevod, kjer konji vozijo ploh in pridejo do hi\u0161e, kjer bi se fant in dekle \u017ee morala poro\u010diti. Kos ploha od\u017eagajo in ga izro\u010dijo.
\nV\u010dasih sprevod \u0161em spremlja tudi kameva \/ kamela. Glava je iz \u00bbnaga\u010dene\u00ab srajce, rokavi so u\u0161esa in nastane prav \u010dudna \u017eival. Kakor na \u0161tajerskem z ruso, delajo v sprevodu podobne nor\u010dije tudi tu. V\u010dasih so imeli tudi ko\u0161uto, danes pa medvede in velblode. Pustne \u0161eme hodijo od hi\u0161e do hi\u0161e in pojejo ter ple\u0161ejo, tudi muzikanta imajo s seboj.
\nTistim, ki jim je v preteklem letu spodletelo z ohcetjo, so bi dele\u017eni sramotilnih nor\u010dij na tak na\u010din, da so pri\u0161li do hi\u0161e fantje namazani s sajami in vrgli pred hi\u0161o ali v hi\u0161o kos od\u017eaganega debla, nato pa se morajo doma\u010di dogovarjati za pla\u010dilo.
\nV Podjuni so tudi neporo\u010denim fantom nataknili \u00bbbabo\u00ab pri hi\u0161i.
\nV\u010dasih so v svinjskem koritu fantje preoble\u010deni v \u017eenske vlekli neporo\u010denega kolega, napravljenega v staro baburo. Ponekod se pojavi \u017eival podobna konju, ki ji pravijo \u00bb\u0161imelj\u00ab.
\nPonekod poznajo trinogo \u017eival na kateri jaha kraj, ki ga spremlja kova\u010d.
\nIz sredine 19.stoletja se je ohranilo pri\u010devanje v Pokr\u010dah, da izberejo v vasi nekoga za Pusta in nekoga za njegovo \u017eeno. Opravijo ju enako, s ponjavami, da gledajo ven le roke in noge, na glavo pa posadijo rogove. Nato gredo v sprevodu do vasi, kjer \u00bbduhovnik\u00ab pove vse, kaj je Pust zagre\u0161il, z vodo polije obiskovalce, Pusta pa za\u010dne pripravljati na smrt. Nato ga peljejo do polja kjer so pripravljene vislice. Rabelj mu \u017ee ho\u010de konec vzeti pa se pojavi jaha\u010d mahajo\u010d z belo ruto, ki sku\u0161a ustaviti morijo. Ni ga bolj veselega od Pustove \u017eene. Za\u010dne se veselica in na plesi\u0161\u010du se najprej zavrtita Pust in njegova \u017eena.
\nZelo zanimiva pa je Pehtra, ki je zadnje pustne dni hodila po hi\u0161ah. Brez besed je iztegnila svojo palico in so ji morali natakniti nekaj kosov krofov. \u010ce ji ne bi ni\u010d dali, bi priklicali nesre\u010do nad doma\u010dijo. Poleg palice za darove je v drugi roki dr\u017eala \u0161e metlo ali sekiro.
\nV Ro\u017eu poznajo mnogo razli\u010dnih mask, ki jih delijo na ta-lepe in ta-hude.
\nV istem kraju po hi\u0161ah zbirajo slamo za Pusta, ga naga\u010dijo in ga nato obesijo na vislicah na polju. Zve\u010der pa ga \u0161e za\u017egejo. Takrat veliko vpijejo, pijejo, delajo hrup z zvonci.
\nTudi v Ziljah pokopljejo pusta in imajo skoraj \u010disto pravi pogrebni sprevod. Nekdo predstavlja bolnega pusta, ki si da moko na obraz. Zdravnik ga javno operira, ko pa pust umre, kar ponazorijo z izkrvavitvijo\/vinom \u2013 pa zamenja Pusta slamnata lutka. V sprevodu ga po\u0161kropijo v studencu nato pa odpeljejo v izkopan grob.
\nVelja, da morajo vsi peti in plesati in se veseliti te dni, \u010de ne repa ne bo debela.<\/p>\n
\nZna\u010dilni ma\u0161kari sta stari par \u00bbtastar\u00ab in \u00bbtastara\u00ab, ponekod kar pust in pustovka.
\nV \u017deleznikih pa je bila glavna ma\u0161kara Kurent. Iz sredine 19. stol. izvemo, da je bil napravljen v ko\u017ee, na glavi je imel larfo in kozje roge, bil je okoren, komaj se je gibal. Posadili so ga na sani in ga vlekli po vasi.
\nPravijo, da so v starih \u010dasih kak\u0161nega neporo\u010denega fanta zaprli v kurnik in ga na vozu vlekli po vasi, pa tudi sodba pustu je bila stalnica.
\nRazni svatovski sprevodi so poznani po vsej Gorenjski od Bleda pa do Hrastja, v kamni\u0161ki okolici in v okolici Morav\u010d.
\nV Motniku je znano, da so gonja\u010di bili popotniki iz Jutrove de\u017eele in vodli pustno \u017eival, v Preddvoru pa se spominjajo kamele izpred stoletja.
\nZelo priljubljen je t.i. \u00bbBabji mlin\u00ab, stroj, ki iz starih \u017eensk dela mlade. No, me zanima, le katera bi se tega imenitnega izuma branila! \ud83d\ude00
\nV Bohinjski Beli vozijo ploh, veliko smreko podrejo in jo obelijo, nato poi\u0161\u010dejo najbolj\u0161ega kupca, denar se imenuje fantov\u0161\u010dina in jo zapijejo.
\nV Gorjah pa\u00a0 zopet ista zgodba \u2013 \u010de se nobeno dekle ni poro\u010dilo \u2013 ji prinesejo ploh. Pa tudi v Begunjah in Koro\u0161ki Beli.
\nV Stari Fu\u017eini pa v sprevodu vozijo perilnik, \u010de se dekle ni poro\u010dilo, in dimnik-\u010de se ni poro\u010dil fant.
\nIn tudi po Gorenjskem so neporo\u010denim dekletom tako nagajali, da so jim zataknili za drevje slamnatega Pusta.
\nZa\u017eiganje Pusta je najznamenitej\u0161i gorenjski obi\u010daj. Izpred 150 let imamo poro\u010dilo, kako so na Kurentov god kurili ogenj\/kres in skakali okoli z drogovi z ovito gore\u010do slamo. Tak\u0161en obi\u010daj je bil raz\u0161irjen tudi po zgornje-ljubljanski okolici. Za tak kres so se pripravljali \u017ee ve\u010d dni poprej, pri grmadi pa so pomagali tudi otroci. Ponekod so posekali tudi smre\u010dico in so jo postavili sredi kresa. Vsi, vklju\u010dno z otroki, so si pripravili metle in ko so zve\u010der Pusta za\u017egali so vtaknili metle v ogenj ter jih vrteli, da so iskre \u0161ibale sem ter tja. Iz leta 1900 beremo-kako je bil pustni ve\u010der na torek videti prav imenitno s toliko kresovi, ki jih je bilo \u0161e ve\u010d kot za poletni kresni ve\u010der, najbr\u017e jih je zagorelo \u010dez 1000.
\n\u0160e danes naredijo kres v Preddvoru, v Tuhinjski dolini in kamni\u0161ki okolici, okoli Komende in Dom\u017eal. Stari ljudje v teh okoli\u0161ih pa pravijo \u2013 da naj bi se kurilo pravzaprav v \u010dast neki stari \u00bbajdovski boginji\u00ab in da so ji v \u010dast vsako leto tudi za\u017eigali predivo in ga vrgli v zrak…in kakor visoko gre, tako bo zrasel lan. Predivo naj bi kasneje nadomestili z metlami in slamo. Okoli Hru\u0161ice in Kresnic pa pravijo, da z gore\u010do slamo preganjajo \u010darovnice.<\/p>\n
\nRedko pa so kres naredili tudi na bregu, saj je bilo tu v Podbor\u0161tu na hribu v\u010dasih hi\u0161 le toliko, da si jih na prste ene roke pre\u0161tel, po nacionalizaciji pa so na\u0161im kme\u010dkim prednikom zemljo vzeli in cel hrib je bil pozidan v \u0161estedesetih letih.<\/p>\n
\nNajlep\u0161a ma\u010dkara je mo\u017e. Bil je lepo oble\u010den, na glavi pa je imel larfo, kar po\u0161astno, v\u010dasih pokrivalo s tremi vrhovi. Na pokrivalo so namestili tudi venec prediva, ki je izgledal kot lasulja. Dobrepoljski Kurent je bil bolj podoben svojemu gorenjskemu kolegu, bil je debeluh in okoren. Fant je zlezel v vre\u010devino, potem pa so vse napolnili z otavo in predivom ter za\u0161ili. Tudi njega so vodili na vozi\u010dku ali na saneh. Ob torkih gredo ma\u010dkare na obhod \u2013 po en mo\u017e, baba in grbec. Hodijo od hi\u0161e do hi\u0161e a ni\u010d ne spregovorijo. Gospodinje jim najve\u010d darujejo jajca, ki jih baba spravlja v svoj cekar \u2013 pa se jo je prijelo nato ime \u00bbjaj\u010darca\u00ab.
\nKasneje v sprevodih pa tudi na Dolensjkem poznajo Babji mlin.
\nIn tudi orali so \u2013 s kavljem in narobe obrnjeno brano, pri tem pa je grbec pokal, mo\u017e je plu\u017eil, baba pa sejala.
\nV\u010dasih so uprizorili \u00bbojscet\u00ab. Pod lipo so se zbrali, nevesta je bila \u0161e posebej na\u010di\u010dkana, pa tudi tastar in tastara sta bila tam, ki sta nam tudi \u017ee z gorenjskega konca poznana. Tastara je pestovala otroka iz cunj, nekdo je posnemal otrokov jok in celo ohcet se je neznansko drl. V\u010dasih se je pridru\u017eil tudi medved. Ob koncu obreda pa so razbili pisker.
\nKurenta poznajo tudi vi\u0161je na Dolenjskem v Grosuplju. Tako je bil na debelo v slamo odet, da ni mogel hoditi. Vrgli so ga na voz, pa je na drugi strani dol padel in spet z druge strani enako. Tako so zganjali smeh od gostilne do gostilne.
\nKostanjevica pa je \u0161e poseben primer norije. Vsi se na\u0161emijo in dru\u017ebi norcev pravijo Perforcenhavs.
\nNastopa o\u010de \u0160elme, ki ima palico, kjer je danes glava iz kovine, v\u010dasih pa se je re\u017eala z nje prava bu\u010da. Bobnar razgla\u0161a pustno prireditev. Na pustni ponedeljek predsednik in odbor norcev pereta umazano perilo v javnosti, torej se spotakneta ob vse kar je bilo v preteklem letu narobe. Izvoli se nov nor\u010devski odbor. V torek pa prihrumi na ulice medved, potem pa \u0161e ora\u010di. Vrsta fanti\u010dev vle\u010de plug, potem privihra \u0161ema z jerbasom na glavi, v katerem je polno plo\u010devinaste posode, spotakne se in nastane velik tru\u0161\u010d.
\nV Kr\u0161kem, kamor so hodili na pustne burke mnogi iz drugih krajev, so leta 1834 hoteli gospoda prepovedati pustovanje pa pravi poro\u010devalec, da je bilo to tako, kakor da bi v sr\u0161enje gnezdo dregnil.
\nUprizorjena je bila prava predstava s sodnikom in ma\u0161karami.
\nPonekod po dolenjskem so na pepelni\u010dno sredo pripeljali ploh k dekletu, ki se tisto leto ni mo\u017eilo.
\nSkoraj povsod pa je bil osrednji lik Pust.
\nV Ribnici je zna\u010dilna Ur\u0161a z metlo, ki otroke podi pa Burov\u017e, ki je nosil tudi deset-kilski zvonec. In preden se ni on pokazal in zazvonil, se ni smela nobena ma\u0161kara prikazati.
\nSti\u010dna, Muljava, Krka in Vi\u0161nja gora poznajo obi\u010daje, ko na vozovih vozijo potrebne stvari druga drugi.
\nNa Krki so rekli da rabijo \u017eupni\u0161\u010de pa so jim ga iz Muljave kar na vozu pripeljali. Vi\u0161njani pa so Sti\u010danom pripeljali sodnijo, ki so jo rabili. Tudi Dolenjci poznajo svatovski sprevod, ki ju spremljata Kurent in jaj\u010darca. Dolenjska pustna \u017eival je kamela, kateri v gobec me\u010dejo darove.Tudi Dolenjci pravijo, da \u010de ni ma\u0161kar k hi\u0161i, repa ne bo debela.<\/p>\n
\nTudi Belokranj\u010dani uprizorijo svatovski sprevod. Najprej po doma\u010di vasi, potem \u0161e po sosednjih vaseh. Od hi\u0161e do hi\u0161e zbirajo darove, potem pa se zberejo pri nekomu doma. V Adle\u0161i\u010dih \u017eenske hodijo po vasi in od hi\u0161e do hi\u0161e pojejo ter ple\u0161ejo za debelo repo. A pozor! \u017denska mora plesati sama ali pa z drugo \u017eensko, nikakor pa ne z mo\u0161kim!
\nIz 1829-ega je ohranjeno poro\u010dilo iz Metlike, da je bila skupina godcev na konjih, zatem pa so na nosilih vodili slamnatega Pusta, z obeh strani sta ga z metlo bo\u017eala dimnikarja, za njimi pa mnogo \u0161em.
\nEn izmed fantov je bil preoble\u010den v Pustovo nevesto. \u0160eme so rade ponagajale dekletom, ki so \u0161le po opravkih. Sprevod gre proti cerkvi in prika\u017ee se znani Friderik Baraga, dvigne razpelo in veli skupini in kri\u010di: \u00bbKri\u017eajte ga, kri\u017eajte ga drugi\u010d!\u00ab. Nih\u010de ni\u010d, nato pa re\u010de nekdo: \u00bbPogazimo farja\u00ab, a sprevod se razhaja…Baraga za\u010dne pridigati Pustu pa ko vidi, da je slamnat , vse \u0161eme popade krohot.<\/p>\n
\nV Preserju uprizorijo svatovski sprevod, kjer hodita tudi tastar in tastara za njima poganja\u010d. \u010ce je bela zima, se vozijo na saneh. Tudi medved se pojavlja med mau\u0161kori.
\nNa Rakitni je podobno \u2013 najprej hodita tastar in tastara, nato tamlad in tamlada, pa \u0161e policaj in muzikant. Vsi se zaletavajo v tastaro in jo tepejo. Tako hodijo na torek od hi\u0161e do hi\u0161e in darove pobirajo mol\u010de.
\nNa Babnem polju so \u0161e medved, vrag, smrt in dimnikar. Ska\u010dejo, ple\u0161ejo, preganjajo otroke. V\u010dasih se pojavita tudi \u017eirafa in kamela, ki \u00bbpo\u017eirata\u00ab krofe in flancate. V gostilni pa na koncu Pusta polo\u017eijo na mrtva\u0161ki oder. \u010ce ga ho\u010de\u0161 po\u0161kropiti, mora\u0161 dati za vino. Pustova \u017eena glasno jo\u010de in \u010dudne molitve molijo. Pusta nato za\u017egejo ali pa vr\u017eejo v vodo.
\nPred vojno so bili aktvni tudi ora\u010di, ki so orali sneg in sejali. \u00bbPustniki, na\u0161emljeni v \u017eenske so v Grahovem v sneg, skupaj s konji, zorali brazde, kamor so sejali \u017eaganje.
\nV Ko\u0161ani se \u0161eme napravijo v bele \u017eenske obleke, se pokrijejo z ruto, le ena pa je kosmata s ko\u017euhom, re\u010dejo ji \u00bbgrdin\u00ab. Pobirajo darove po hi\u0161ah.
\nV okolici Cerknice pa je silno zanimiva m\u00fcza, \u017eival z ov\u010djo glavo in nazaj zavihanimi rogovi.
\nPri Svetih treh kraljih dela v sprevodu red policaj, nevesta pa glasno joka, ker se ni uspela omo\u017eiti. \u0160eme hodijo s policajem od hi\u0161e do hi\u0161e in ple\u0161ejo.
\nTudi v Spodnji Idriji so neko\u010d uprizorili Pustov pogreb, danes pa gredo v ma\u0161kare bolj ali manj otroci.
\nV sprevodu so jokali, nazadnje so ga za\u017egali in vrgli z mostu. Posebnost Idrije pa je, da so ploh prinesli neporo\u010denemu fantu v hi\u0161o, z razliko od ve\u010dinskih praks, kjer ploh prinesejo v dekletovo hi\u0161o.
\nPri Postojni Pusta za\u017egejo, v Pivki pa ga pokopljejo.
\nV dolini Ilirske Bistrice so naredili slamnato figuro, ga preva\u017eali in spremljali z\u00a0 vriskanjem, nato pa jo pokopali.
\nNa Uncu pa je potrebno na pustni ve\u010der nujno plesati, da bo repa debela.
\nKakor so se za dober pridelek v Beli Krajini gugali \u2013 pa so se na Blokah smu\u010dali in drsali za pusta. Ta praznik je postal \u017ee kar praznik vseh drsa\u010dev. Drsanje na pusta je bilo obvezno za mlado in staro, ker bi prineslo polno ajde, ve\u010dji lan in debelo repo.
\nV Grahovem tudi ne dajo miru neporo\u010denim dekletom in ji slamnato figuro nave\u017eejo kar na dimnik.<\/p>\n
\n<\/b>
\nV sprevodu iz Kubeda sre\u010damo nono in nonota, ciganko s slamnatim otrokom, cundra (razcapanca), parapata (eksekutor) in hudi\u010da. Nono ima \u0161irokokrajni klobuk, nona zavezano ruto pod brado.
\nDimnikar tudi nagaja dekletom, a ima namesto metle brinovo vejo v roji, da bode.
\nParapat-izterevalec je po gosposko oble\u010den, hudi\u010d pa je \u010drn, ima oslovski rep in roge na glavi. Ma\u0161kare ple\u0161ejo in me\u010dejo naokoli pepel, zato se jih ljudje izogibajo.
\nV Gra\u010di\u0161\u010du in So\u010dergi se, kot v Dre\u017enici, \u0161emijo samo fantje. Le dva ali trije so ma\u010dkore, ostali se le olep\u0161ajo z barvitimi cvetlicami. Obhodijo doma\u010do vas in pobirajo darove. Ples traja pozno v no\u010d.
\nV Kopru, Sodnikih, Bo\u017ei\u010dih in Hrvatinih ma\u0161kare na ponedeljek darove zbirajo, na torek pa pridejo do dvorane, kjer je slamnati Pust, na vrvici ima zvonec. Obhodijo ga in ga pocukajo, da zazvoni. Iz darov prej\u0161njega dneva pripravijo jeda\u010do \u2013 jaj\u010dno cvrtje in klobase. Ples traja do zore.
\nV Ko\u0161taboni vozijo pusta z leseno glavo, mu nalivajo vina. Za\u017egejo preostanek pusta, leseno glavo pa vedno uporabijo isto. V Bor\u0161tu in Marezigah poznajo podobno, le da je na vozu po\u017ere\u0161na Baba.
\nV Brkinih in \u0161e nekaterih vaseh pa se je ohranilo \u0161koromantenje, ki traja od \u0161tefanovega \u2013 26. decembra do pepelni\u010dne srede. Fantje se na \u0161tefanovo zberejo in zapijejo pusta. Kr\u010dma odpre ra\u010dun, ki raste do pepelnice, ko ga poravnajo.
\n\u0160koromatov poznamo ve\u010d vrst in zmenijo se \u017ee ob za\u010detku kdo bo kdo. Poberin se ne \u0161emi, le pra\u017enje je oble\u010den in \u0161opek ima v gumbnici. Pobira darove. Z rogom pa sklicuje \u0161koromate. S poberinom gre poseben \u0161koromat, ki ima piramidasto pokrivalo, kra\u0161eno z \u017eivobarvnim blagom.
\n\u0160koromati si nad hla\u010de oble\u010dejo bele spodnjice z modrimi in rde\u010dimi trakovi, imajo \u017eivobarvne nogavice, prepasani so z zvonci.
\n\u0160koromatu vedno pomaga pri okra\u0161evanju in napravljanju mama ali \u017eena.
\nS sajastim obrazom in belimi zobmi ter velikim pokrivalom pa vzbujata strah \u0161kopita. Ple\u017eina ali kragulja si \u0161kopit pritrdi na obod pokrivala, \u010de kragulja ni, pa vrano. Trepet vseh gledalcev pa so njegove velike kle\u0161\u010de, s katerimi lovi svoje \u017ertve, da jih uma\u017ee s sajami.
\nV dru\u017ebi \u0161koromatov je \u0161e imeniten par v belo oble\u010den s tan\u010dico in kjer zaple\u0161eta, si to pri hi\u0161i \u0161tejejo v veliko \u010dast.
\nPel\u00fchar seje dobro seme, kosec klepa koso, ta debeli komaj hodi, v\u010dasih se pridru\u017ei \u0161e medved Marko. Novej\u0161a lika sta cigan in ciganka.
\nPohod \u0161koromatov se za\u010dne zjutraj in traja cel dan, od darov pripravijo pojedino.
\n\u017de bli\u017eje Trsta pa je navada, da se fant in dekle oble\u010deta v \u010ci\u010da in \u010ci\u010dko in po vasi pobirata darove.<\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nV Jel\u0161anah mo\u0161ki na pustni torek niso delali. V ma\u010dkare pa gredo fantje in otroci. Na klobuke si nave\u017eejo pisane trakove, spremljajo jih godec, bobnar in \u0161e ma\u010dkara z \u017eivinskim rogom.
\nKot povsod-pobirajo darove, na koncu pa gredo v gostilno in tam jim pripravijo obed iz nabranh dobrot. Tudi tu velja, da morajo vsi plesati za debelo repo.
\nPodobno je v Se\u017eani- pobirajo \u00bb\u0161emno\u00ab – darove za \u0161eme, v vsaki hi\u0161i ple\u0161ejo, poskakujejo, saj pravijo, da \u010de ho\u010de\u0161 repe in korenja, mora\u0161 poplesavati.
\nV Tomaju in Dutovljah hodijo po hi\u0161ah pari \u2013 fant in punca, nato dva piska\u010da in na koncu fant z vinsko posodo.
\nV Ljubljanskih novicah 19. stol. beremo, da je pustna norija v Trstu zajela ve\u010d tiso\u010d ljudi, da vsi pojejo, vriskajo, ple\u0161ejo in ropotajo.
\nV Zgoniku in Koludrovici so \u00bb\u0161jeme\u00ab samo fantje, ki upo\u0161tevajo tradicijo \u0161emljenja od svojega 14. leta pa vse do poroke.
\nV torek za\u010dnejo s pustnim obhodom s \u0161emami in novim \u017eupanom na \u010delu, sledijo godci in pustova \u017eena. Dva fanta vle\u010deta voz odet v br\u0161ljan. Vsepovsod so razli\u010dne \u0161eme, ki si zakrivajo obraz s trakovi, se barvajo s pasto za \u010devlje in rde\u010dilom.\u00a0 Ko gre sprevod od hi\u0161e do hi\u0161e mora gospodinja zaplesati z \u017eupanom, spremljevalec pustove \u017eene pa to\u017ei, kako bo kmalu vdova in naj se usmilijo in dajo darove.
\nTu je tradiconalna jed, poleg mesa, tudi radi\u010d z jajci. Po skupni ve\u010derji traja ples do jutra.
\nV \u0160ale\u017eu in Zgoniku je podobno, na \u010delu sprevoda sta Pust in Ne\u017ea.
\nV Vogljah je vodilna \u0161ema Marko oble\u010den v ko\u017euh, sledita pa mu Pust in \u0160ema, med vsemi najbolj vidna tastara, ki nosi mo\u017ea v jerbasu.
\nV Boljuncu se vr\u0161i celo odbor s Pustovo oporoko.
\n\u00bbNabre\u017einski pusti \u00bbpa poznajo dva \u00bbzludja\u00ab, ki lovita otroke in se ma\u0161\u010dujeta s \u0161alami tistim, ki so premalo darovali.<\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nGodil pa se je tudi pustni sprevod s Pustom na \u010delu, po italijanski zasedbi je obi\u010daj izginil, zdaj pa se \u0161emijo bolj ko ne otroci.
\nV Vol\u010dah ostaja obi\u010daj, da se \u0161emijo fantje, hodijo z muzikantm v sprevodu, glavni je Pust, ki vihti gorja\u010do. Otroci ga napadajo, on jih podi.
\nPustne \u0161eme zavzamejo tudi Tolmin. V dar dobijo \u0161nite, kakor je tam v navadi.
\nV Kobaridu je ena izmed znamenitih mask sovra, fant je oblekel ko\u017euh, si ga prepasal z verigo s kravjim zvoncem. Sovra je imela hla\u010de le do kolen in kazala gola me\u010da, ne glede na to, kakor mrzlo je bilo. Na glavi je sovra nosila kapo z rogovi, vodil pa jo je neke vrste gonja\u010d. Po sprevodu vseh \u0161em okoli vasi so se spet dobili na placu in plesali. Na pustni torek pa je bil za fante dela prost dan in takrat so hudomu\u0161no na placu uprizorili, kaj vse je bilo prej\u0161nje leto narobe.
\nV Sedlu je sprevod podoben, na \u010delu pa sta Pust in Pustica, ki pobira jajca, pa drug in dru\u017eica, norec in norica,… zadnji je fant, ki pred vsako hi\u0161o pometa. A ta sprevod ne gre prav do vsake hi\u0161e, le tja, kjer so neporo\u010dena dekleta. Nekateri so imeli na sebi ko\u017ee, nekateri rjuhe, dva fanta pa sta bila za konja, pusta so na koncu ustrelili.
\nZagotovo pa je na Gori\u0161kem eden izmed najznamenitnej\u0161ih pustovanj v Dre\u017enici, kjer je \u0161e danes ostala tradicija \u0161emljenja le fantov, kar sicer po ve\u010dini zamira.
\nMaske so lesene. Dre\u017eni\u0161ki \u00bbpustovi\u00ab se delijo na talepe in tagrde. Ta grdim pravijo tudi lavfarji, ponavadi so trije, pridru\u017ei pa se \u0161e hudi\u010d. Lavfar je oble\u010den v ko\u017euh, ima roge, okolu pasu dva zvona, nosi pa polno nogavico pepela. Ponagaja tako, da na ljudi stresa pepel, da so vsi zamazani. Ko mu ga zmanjka, si nogavico br\u017e spet napolni na kak\u0161nem ognji\u0161\u010du. Hudi\u010d pa je opravljen v \u010drno, ima dolg rde\u010d jezik. Zadaj mu opleta rep, v roki ima vile, eden od pustov pa ga dr\u017ei na verigi. Z drugo roko \u0161e vedno lahko koga s sajami uma\u017ee. \u0160e posebno dekleta ima hudi\u010d na piki.
\nTalepi so po doma\u010de napravljeni, le na glavah imajo pokrivala s pisanimi trakovi. V sprevod pa sodita \u0161e tastar in tastara. Ta star je debeluh, tastara pa ima razmr\u0161ene lase.
\nTadebel je naga\u010den s senom, da komaj hodi, na njem si popoldan privo\u0161\u010dijo operacijo, da bi mu zmanj\u0161ali trebuh. Sme\u0161na sta\u00a0 predvsem par \u2013 mali in debeli mo\u017e in visoka suhljata \u017eena. \u0160e veliko drugih \u0161em je, priljubljeni so tudi \u00bbcgajnarji\u00ab, imajo otroke iz cunj, vozijo se na vozu s kotlom izpod katerega se kadi, v sprevodu pa je tudi Smrt v beli rjuhi in s \u010drnim namazana okoli o\u010di, nosi koso. Tudi Rezjana sre\u010damo, ki lonce flika, Sre\u010dolov v kletki petelina nosi…in \u0161e mnogo drugih. V soboto imajo v Dre\u017enici sprevod, v nedeljo gostijo in ples.
\nKo hodijo do hi\u0161, \u0161eme trkajo na vrata reko\u010d, naj jih spuste notri, da nimajo ne klopov ne u\u0161i. Tagrdi ostanejo zunaj talepi pa zaple\u0161ejo. Cigani medtem kradejo okoli hi\u0161e, policaj pa jih zasa\u010di.
\nV ponedeljek naredijo fantje pusta iz slame in mu pritrdijo rogove, polo\u017eijo ga na pare. Na pustni torek ob polno\u010di za\u010dnejo zganjati velik tru\u0161\u010d, zgodi se pustov pogreb, ustrelijo ga, obesijo ali pa za\u017egejo, kakor kdaj.
\n\u010ce je v starih \u010dasih fant hotel biti sprejet v fantov\u0161\u010dino, si je moral sam izdelati leseno masko. Ni nujno, da je bil takoj sprejet, lahko jih je tudi po 20 naredil.
\nV Kanalski dolini vle\u010dejo fantje ploh po vasi \u00bbza strice in zarjavele device\u00ab.
\nZagotovo je eden izmed najimenitnej\u0161ih pustovanj \u00a0tudi v Cerknem. Lavfarji nosijo lesene maske, glavni lavfar je Pust. Obleko ima iz maha in v roki smre\u010dico. Poznajo tudi \u00bbbr\u0161ljanastega\u00ab, oba sta dobrodu\u0161na. Ko pa pridirkata \u00bbta tirjesta\u00ab se pa je treba paziti. Ta star in tastara, ki pometa pred lavfarji, gresta tudi v sprevodu. Sledi Lamant s ko\u017euhom in vilami, potem pa \u0161e gosposka in drugi predstavniki razli\u010dnih poklicev in obrti.
\nNa torek se zgodi sodba Pustu. Izrazijo vse obto\u017enice in ga obsodijo na smrt. Pust zbe\u017ei a vsaki\u010d ga ta tirjasta ujameta in pripeljeta nazaj. Ta star s svojim botom mahne Pusta po glavi, da se zvrne na sani. Mrtvega Pusta lavfarji odpeljejo iz vasi, nato pa se vrnejo nena\u0161emljeni nazaj in pri\u010dne se veselica.
\nV \u010dasu vojne so se pustovanja nehala a so jih po vojni zopet obudili.Pred polno\u010djo pa zaple\u0161ejo \u0161e Kapcinarsko polko, da bo repa debela.
\nV Brdih sta glavna Pust in Pustica, Pust je v ov\u010dji ko\u017ei s svojo palico pa odganja poredne otroke. V Gradnu sta npr. oba \u010drna kot dimnikarja. V Hru\u0161ovju nosi Pustica malega otroka iz cunj in zanj prosi \u017eive\u017ea.\u00a0 Pravico imata odnesti vse, kar je u\u017eitno, zato predhodno gospodinje vse dobro poskrijejo. V Golem brdu\u00a0 pustarji dekleta polivajo z vodo in me\u010dejo vanje pepel. V Hru\u0161evlju se glavnima likoma \u2013 Pustu in Pustici, pridru\u017ei tudi hudi\u010d.V Dobovem priredijo svatovski sprevod, Pust in Pustica najprej pri vseh v hi\u0161i pometeta, nato pa poskakujeta in zganjata nor\u010dije.<\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a>
\ndr\u017eeni\u0161ki lavfarji in talepi; \u00a0foto:\u00a0\u00a9 Marjetica Mo\u017eina<\/em><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nSkoraj povsem identi\u010den obred je najti tudi v SV Italiji, ko slamnato lutko, obi\u010dajno v \u010drno napravljeno, se\u017egejo, in s tem zaznamujejo konec zime. Obi\u010daj imenujejeo Femenute, celoten obred, kakor ga ohranjajo \u0161e dandanes, pa si lahko pogledamo na youtube:
\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=tURDLXXpcLk<\/a><\/p>\n
\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=wy9ktmidrpU<\/a><\/p>\n
\nPrimer pokopa iz Cerknice na minuti \u2013 8.50
\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=oaCho-MtXeo<\/a><\/p>\n
\nSlovenci imamo \u0161e vedno najraje klasi\u010dne krofe, z marmelado, in novi okusi z razli\u010dnimi polnili, glazurami so nas kar nekako ob\u0161li.
\nZdaj so sicer krofi na voljo vse leto, tradicionalno pa je bilo cvrto testo na voljo bolj ko ne za pusta.
\nPonekod so jim rekli bob \u2013 tudi sama se spominjam \u0161e iz otro\u0161tva, da sta jih tako imenovali tudi moja mama\/babica in stara teta Jo\u017ei, ki smo jo klicali potem vseskozi kar Joni, ker s sestro nisva mogli izgovoriti \u00bb\u017e\u00ab-ja, ko sva bili \u0161e zelo majhni.
\nIn kakor se \u0161e spominjam iz svoje mladosti, je bilo gospodinjam grozno velikega pomena, da je testo mehko in polno.
\nNa\u0161a mama se je enkrat prav hudo nasekirala, ker se je v bobu pojavila luknja pa ji je Baj\u010deva Mari (tudi \u0161e ena izmed redkih starih\/doma\u010dih hi\u0161 tu pri nas v Podbor\u0161tu na \u010crnu\u010dah) rekla: \u00bbVe\u0161 kaj Karlina, to, da ima bob luknjo je pa \u0161e najmanj, za kar se je treba v \u017eivljenju sekirati\u00ab. In tako se velikokrat spomnimo na ta rek, kadar je doma na sporedu peka in skrbi, kako bo kaj izpadlo, ker se ponavadi po Murphy-ju izjalovijo stvari ravno takrat ko se ti mudi in dela\u0161 z nekim to\u010dno dolo\u010denim namenom.<\/p>\n
\nZa tri kralje npr. je bila navada, da so v poga\u010do skrili zrno boba in ko so jo jedli \u2013 je postal bobov kralj tisti, ki je dobil kos z zrnom. Poga\u010da z bobom je ozna\u010devala oz. sku\u0161ala priklicati dobro letino, blagostanje pri hi\u0161i, kjer so, v sklop doma narejenega oltar\u010dka, postavili poga\u010do, vodo, zrnje \u017eita in klju\u010d doma\u010dije.
\nBob-krof pa je mastna hrana za pusta, ki ravno tako ozna\u010duje izobilje, \u010das pusta pa kli\u010de pomlad in rodno leto.<\/p>\n
\nNa dunajskem dvoru so tudi bili dobro poznani v 19. stoletju, z brusni\u010dno ali mareli\u010dno marmelado.
\nEni pa pravijo, da izvira beseda krof iz flam\u0161\u010dine, ki ozna\u010duje kavelj ali krempelj in da so bili krofi sprva pravzaprav nepravilnih oblik, kar nam daje slutiti, da so ti. \u00bbmi\u0161ke\u00ab morda predhodnica krofa.
\nNa Trojanah jih \u017ee 50 let spe\u010dejo tudi do 10 000 na dan po skrivnem receptu gospodinje Rajke, najve\u010dje povpra\u0161evanje pa je prav za pusta in tudi za prvi maj.<\/p>\n<\/a><\/p>\n