Nekatere na\u0161e boginje nosijo zelo podobne atribute, vendar skozi stare predstave o letu dobivajo, s spreminjanjem letnih \u010dasov, specifi\u010dne lastnosti. Tudi \u017diva…ali Mara je boginja vode, tudi Reitija, vendar je poudarek pri \u017divi v njenem simbolu klasja, ki stoji za \u017eetev in v simbolu jabolka, ki predstavlja rodovitnost, pozno poletno bujnost in vitalno \u017eensko energijo, ljubezen do \u017eivljenja in prehoda. \u0160e matriarhalna Reitija v svoji \u201corionski obliki\u201d nastopa v zvezi z vodo predvsem kot zdravilka, kot Velika mati \u201cPlodnost\u201d in za\u0161\u010ditnica bogastva. Mara (ali \u017diva), ki se prelevi na jesen v Morano pa predstavlja premo\u010d \u017eenske boginje and mo\u0161ko, torej – son\u010dno prevlado leta, s seboj prina\u0161a padavine in mraz, tudi smrt in predvsem…po\u010ditek.<\/p>\n
\u017de enajsto leto mineva od javnega delovanja staroverskih skupin in vedno se zgodi, da je obred Morane obiskan v najmanj\u0161em \u0161tevilu. \u0160e vedno nismo ugotovili zakaj je temu tako. Zelo vesela pa sem, da je letos temu druga\u010de.<\/p>\n
Morda v sebi nosi tako praznik kot boginja sama, negativno konotacijo zaradi manj v\u0161e\u010dnih lastnosti, ki bi se jim smrtniki najraje izognili, a Morane ne smemo dojemati izklju\u010dno kot slabe boginje, saj mora na tem svetu vse umreti, da se zopet rodi, vse se mora kon\u010dati, da se zopet za\u010dne. Poslanstvo Morane, poleg zgoraj omenjenega, je tudi v tem, da mora vsako leto popeljati zemljo v globok sen, da si dodobra spo\u010dije, da je lahko na pomlad zopet plodna.
\nMora, kot mitolo\u0161ki ostanek Morane poznan vse do dandanes, podeduje same slabe lastnosti, od du\u0161enja med spanjem in preganjanja, smrti.<\/p>\n
Moranin najmo\u010dnej\u0161i atribut je voda. \u2013 Cerkev si je stoletja prizadevala, da bi ta star, mo\u010dan kult vode izrinila s tem pa posledi\u010dno tudi mo\u010d \u017eenske oz. njene enakovrednosti, saj stara vera upo\u0161teva tako \u017eenski kot mo\u0161ki princip za uravnote\u017een kozmos. A je na nek na\u010din preko uporabe vode v bogoslu\u017ejih (kri\u017eanje z vodo ob vstopu v cerkev, krst, \u017eegnanja…) vendarle pre\u017eivela in \u0161e danes tudi v okviru nove vere na \u010dloveka deluje o\u010di\u0161\u010devalno, hipnoti\u010dno, zdravilno, ker ima \u0161e vedno enak energetski izvir.<\/p>\n
Ni pa klju\u010dno, da vemo, kdo je Morana in kak\u0161ne so njene zgodbe med na\u0161imi predniki s stoletji pred na\u0161im rojstvom v tem \u010dasu.
\nBogovi z zgodbami in fizi\u010dno podobo ter njihovimi simboli, so le prvi korak k pristnemu \u010dutenju energij na\u0161ega etni\u010dnega prostora, so le prva stopni\u010dka k razumevanju kozmosa, samozdravljenja s pomo\u010djo energij, ki nas prav tu \u017ee od rojstva obkro\u017eajo. Tu so vsa bitja zato, da nas podprejo, da nam dajejo mo\u010d, da v tem prehodnem \u010dasu naredimo iz sebe najve\u010d, na po\u0161ten na\u010din do drugih in ustvarjamo skladno dru\u017ebo in blagostanje, sre\u010do. Odkar smo se rodili nas spremljajo in samo \u010dakajo, kdaj se jim odpremo.<\/p>\n
Bogovi in obredja ne obstojajo sama po sebi ali so mehansko opravilo, ker pa\u010d…morajo biti opravljena zaradi dolo\u010dene obveze. Nadaljevanje tradicije je le eden izmed zemeljskih elementov ohranjanja dedi\u0161\u010dine, ki pa lahko ima ali pa nima duhovne note. Vse bogove najdemo v nas samih, ker smo tudi sami del ustvarjalnega kozmosa, torej na\u0161ega Roda. Ob tem pa se lahko preprosto vpra\u0161amo… – morda za koga bogokletno vpra\u0161anje \u2013 ali so bogovi ustvarili nas ali mi bogove. A to je tako, kot bi se pogovarjali ali je bilo prej jajce ali koko\u0161.
\nNe glede na to, kdo je koga ustvaril je pomembno, da razumemo utrip leta, kot so ga razumeli predniki, ter energije s svojimi imeni, ki kraljujejo dolo\u010denim delom leta ali naravnim danostim, ker nam tovrstne smernice ka\u017eejo najpopolnej\u0161o pot samouresni\u010ditve v lastnem prostoru in so tudi najbolj logi\u010den korak na poti iskanja notranjega ravnovesja. Prav slednje je v dana\u0161njem svetu postalo prete\u017eko delo za mnoge posameznike, ki se utapljajo na brezciljni poti po\u017ertvovalnosti in zanemarjanju lastne sre\u010de, ki pa je klju\u010dni dejavnik za sre\u010do \u0161ir\u0161e dru\u017ebe.
\nZato obredja \u017ee od nekdaj niso kulten namen krvavih \u017ertvovanj in praznih verovanj, kakr\u0161ne nalepke nam kdaj pa kdaj prilepijo, marve\u010d so obredja v prvi vrsti za ljudi, za ohranjaje sr\u010dnosti med nami. Za tiste, ki se lahko pove\u017eemo v duhu prednikov, z enakimi \u017eeljami in strastmi, z enakimi hotenji in hrepenenji, s podobnimi na\u010deli in vrednotami, da stojimo tu v krogu, da se lahko pove\u017eejo na\u0161e du\u0161e v velikega duha, ki IMA to mo\u010d, da vedno spremeni svet na bolje. Bolj\u0161e stati skupaj kot pa da stoji vsak sam.<\/p>\n
In prav jesen je \u010das, da se ustavimo in globje razmislimo o \u017eivljenju. O na\u0161em \u017eivljenju in vsem \u017eivlju okoli nas.
\nJe \u010das, ko se tudi po \u0161amanskih prepri\u010danjih odenemo v \u010drno barvo in si privo\u0161\u010dimo po\u010ditek zato, da bi premlevali o svojem delu in o svojih \u017eeljah ter ciljih. Pozimi pa bomo na podlagi analiz napravili na\u010drte in jih v spomladi udejanjili, kakor veleva naravni tok \u017eivljenja.
\nVsako ima v sebi hotenje, da bi \u017eivel polnej\u0161e in bolj brezkrbno \u017eivljenje in prav \u010das poznega poletja in zgodnje jeseni je \u010das analiz, kjer moramo upo\u0161tevati naravni zakon spreminjanja in predvsem minljivosti, ga z odrtimi rokami sprejeti kot nekaj neizogibnega a zaradi tega ni\u010d slabega.
\nTudi mi ve\u010dkrat v \u017eivljenju umremo, saj je vsak \u017eivljenjski prehod po svoji specifiki smrt in iskanje svetlobe na koncu predora. Umre otrok, rodi se mladostnik. Umre mladenka, rodi se zrela \u017eenska, umre samska \u017eenska in rodi se \u017eena, mati, babica. Med prehodi pa je, zagotovo dobro vemo – mnogo pre\u010di\u0161\u010devanj in soo\u010danj s spremembami v dobrem in slabem, da lahko stopimo na nove poti, ki so mnogokrat pogojene z elementom vode \u2013 solzami.<\/p>\n
Najbolj temno je, preden posveti lu\u010d, zato smo temi lahko hvale\u017eni, da znamo resni\u010dno ceniti tisto kar je pomembno, in kar je \u0161e pomembneje, da znamo izbrati, kaj je sploh za nas pomembno in kaj ne.<\/p>\n
Danes oblikujemo na\u0161 krog na ustaljenem mestu ob Savi, pod starodavno \u017eeleznodobno naselbino na Taboru nad nami, kjer pa je hosta vse gor do Ra\u0161ice prepojena s krvjo borcev razli\u010dnih zgodovinskih obdobij. To je tudi kraj, ki je pospremil na zadnjo pot mojo ljubo babico, ki mi je od malega vcepljala ljubezen do zgodb, ustvarjalnosti, dedi\u0161\u010dine, vzpodbujala umetni\u0161ko \u017eilico in vedo\u017eeljnost.
\nZa seboj je pustila veliko lepega, kar lahko nadaljujem, kar lahko predam svojim zanamcem in prepri\u010dana sem, da je ona kriva za ohranjanje moje otro\u0161ke du\u0161e \u0161e dandanes, ki mi omogo\u010da, da znam v\u010dasih svet videti druga\u010de.
\nDolgo \u010dasa se nisem mogla pomiriti z njenim odhodom oz. Na\u010dinom odhoda, \u010deprav je od tega sedaj \u017ee 20 let.
\n\u0160ele po tem, ko sem umrla kot neizpopolnjega \u017eenska, ki \u017eivi za tako imenovane vi\u0161je cilje, \u0161ele ko sem pre\u0161la fazo padca v temo in objem Morane – sem za\u010dela resni\u010dno v globine razumeti to \u010dlove\u0161ko prehodnost in resni\u010dno zapu\u0161\u010dino prednikov. Ko sama postajam mama se \u0161e posebej zavedam vezi z davnino, modrostmi in neumrljivosti na\u0161ih staro\u017eitnosti, ki preko vesoljnega Roda prehajajo iz roda v rod.
\n–
\nVoda je lo\u010dnica med tem in onim svetom, ptica pa v na\u0161em izro\u010dilu od nekdaj glasnica, simbol tega prehoda. Ne le med svetom \u017eivim in mrtvih, ki v resnici nikoli niso mrtvi, marve\u010d tudi prehodnica med ponovnimi rojstvi v \u010dlove\u0161kih mejnikih \u017eivljenja, tudi ob vstopu v zrelo dobo ali ob poroki.
\nPtica je glavni simbol boginje Reitije, ki jo poznamo v ljubljanski kotlini kot prav posebno boginjo, kateri Rimljani nikoli niso na\u0161li paralele, zato ji tudi niso pripisali rimskega imena marve\u010d je v bolj ali manj nespremenjeni obliki obstojala dolga tiso\u010dletja med ljudmi kot eden izmed najpomembnej\u0161ih gradnikov dru\u017ebe in dru\u017ebenih norm.<\/p>\n
Prehajamo v \u010das, ko bomo svoje konje umirili in si vzeli \u010das zase. \u010cas, ki je prepojen z \u017eensko energijo, medtem ko son\u010deva mo\u010d pe\u0161a. \u010cas, ko nas \u017eenska mo\u010d pobo\u017ea in nam govori Morana: Slava rodnim bogovom! \u010cast prednikom!<\/p>\n Irena Urankar<\/p>\n
\n\u201c Hej ti, ni\u010d ni narobe, \u010de svoj ritem upo\u010dasni\u0161, ni\u010d ni narobe, \u010de se da\u0161 na prvo mesto. Zaslu\u017ei\u0161 si po\u010ditek in mir, saj le tako lahko \u017eivi\u0161 svoje poslanstvo. \u010ce \u0161e ne ve\u0161 kaj je, si daj \u010das in ugotovi, energije so prav prihajajo\u010de mesece naklonjene tovrstnim premi\u0161ljevanjem in jaz sem na tvoji strani.\u201d<\/em><\/p>\n
![\"21994015_777121965805521_488309800116976905_o\"](\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/21994015_777121965805521_488309800116976905_o.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"