{"id":875,"date":"2017-10-18T16:59:15","date_gmt":"2017-10-18T14:59:15","guid":{"rendered":"http:\/\/veles.si\/?page_id=875"},"modified":"2017-10-18T16:59:15","modified_gmt":"2017-10-18T14:59:15","slug":"vesne","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/veles.si\/?page_id=875","title":{"rendered":"Vesne"},"content":{"rendered":"

Zagotovo Vesna spada med boginje, ki so nemara Slovencem najbolj poznane, pa vendar \u017eivi le v zavesti ljudi, pisnih oz. konkretnih ustnih izro\u010dil o njej in obredjih pri nas pa nimamo. To seveda \u0161e ne pomeni, da je niso zares poznali.
\nKoren same besede nakazuje na pomen \u00bbsvetel\u00ab, svetiti\u00ab, zato je zagotovo povezana s pomladjo in novo svetlobo.
\nPredvsem pri Rusih in Srbih je poznano \u010da\u0161\u010denje te boginje tako, da so dekleta z ven\u010dki na glavi, oble\u010dena v belo, polivali z vodo, peli pesmi. Ta obi\u010daj mo\u010dno spominja tudi na ju\u017enoslovanski obi\u010daj dodol, kjer so osrednje dekle, oble\u010deno le v zelenje polivali z vodo v pripro\u0161njah za de\u017e ob su\u0161ah.
\nVesna je \u017ee krasila koledar 2012 in sicer mesec su\u0161ec\/marec, tokrat pa mesec s(v)e\u010dan zaznamujejo vile\/sve\u010denice vesne – \u0161e eno staro ime za februar je namre\u010d vesnar, ravno po teh vilah pa naj bi dobil mesec ime. Pri nas poznamo vesne v mno\u017eini, to so vile \u010darodejke z zahodnega dela de\u017eele, ki delajo ljudem tako dobro kot slabo.
\nKako pa je z imenom sve\u010dan oz. se\u010dan? Stara imena zaznamujejo pri nas dela in dogajanja v naravi, zato za februar velja razlaga ledenih sve\u010d na eni strani, na drugi strani pa kasnej\u0161i kr\u0161\u010danski praznik sve\u010dnica. Nekateri pa razlagajo, da ta mesec zaznamuje se\u010dnja dreves in da je zato ime lahko tudi se\u010dan.
\nKakorkoli \u017ee – o na\u0161h s(v)e\u010danskih vesnah pravijo zgodbe takole:<\/p>\n

\u201cVesne prebivajo le po visokih gorah, vrh katerih imajo grozno lepe pala\u010de. Tam gori se pomenkovajo, kako in kaj bo to leto, kaka letina bo, kdo bo umrl in \u0161e mnogo drugih re\u010di. \u010ce se \u010dlovek, ki je tisti hip rojen, gori splazi, mora vedeti vse, kaj se bo to leto zgodilo; ali gorje,
\n\u010de ga zasa\u010dijo! Okrog in okrog teh pala\u010d je velik krog, iz katerega med letom ne smejo, razen meseca februarja.Tega meseca pa, ki mu zato tudi pravijo \u00bbvesnar\u00ab, pridejo v dole in se vozijo vsak ve\u010der od enajste do dvanajste ure na nizkih lesenih vozi\u010dkih tik poti. Ker so pa kola scela, \u0161kripljejo njih vozovi. Ali ne sli\u0161i jih vsak, ampak le tisti, komur je to prirojeno. Gorje pa tistemu, ki ga povozijo, on umrje \u010dez leto in dan.
\nZato so nevarne posebno pijancem, ki se po tleh zapletajo, ker lahko pridejo pod njih voz. \u0160el jih je bil neko\u010d \u010dlovek v goro poslu\u0161at poslu\u0161at. Po vseh \u0161tirih se priplazi tako blizu njih, da je skrivaj vse \u010dul. Ali ugledale so ga bile, ker je pokonci stal. Zato se zakadijo s tako silo nadenj, da bi ga bile koj pomikastile, ko bi jim ne bil u\u0161el. Semlele bi ga bile, kot malin moko. Toda bil je k sre\u010di \u017ee izven njih kroga, tako da niso smele za njim. Le vpile so: \u00bbSre\u010den si, ki si nam u\u0161el.\u00ab Vedel je potlej tisto leto, kaj mu je treba storiti. (Ro\u010dinj.)
\nLjudje okoli Gorice vedo o nekih stvareh, ki jim pravijo Vesle. Mislijo si o njih, da so kobile, ki od enajstih do polno\u010di brano vla\u010dijo. Gredo pa prav tako hitro in \u0161e hitreje od vetra in njih brana iskre kuje, da se \u017ee od dale\u010d vidi, kadar gredo. Ni jim mogo\u010de uiti, in kogar povozijo, vsakega tako pokve\u010dijo, da \u017eive dni ni ve\u010d za ni\u010d.<\/p>\n

Vesne \u010dr\u010dijo, kadar pono\u010di gredo. Nekdo je znal, kedaj pojdejo, in jih je skrit \u010dakal, da bi sli\u0161al, kaj bodo govorile. A one so zanj vedele in so mu rekle:\u00abVcepi sekiro v ta tepelj.\u00ab Storil je tako, a vse leto sta ga potem boleli nogi Ob letu jih je spet \u0161el \u010dakat in rekle so mu: \u00bbIznemi sekiro iz tega teplja.\u00ab Storil je ter ozdravel.
\nOno leto so me roke bolele. Vsa zdravila sem posku\u0161ala, ker se da misliti, ali ni mi bilo bolje vse leto. A naposled \u2013 zdelo se mi je, kakor da bi bilo ob letu \u2013 mi je vse pre\u0161lo. Zato sem rekla:\u00ab Kaj, ko bi bile Vesne?\u00ab
\nKmetu se je med oranjem utrgala gredeljnica, a oglasilo se je nekaj v bregu, ter reklo:<\/p>\n

Vij, vij trto dragovito,
\nda ti bode stanovito.\u00ab 2<\/p>\n

2 Kelemina J., Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva,1997, str.85<\/p>\n

\"vesnas<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zagotovo Vesna spada med boginje, ki so nemara Slovencem najbolj poznane, pa vendar \u017eivi le v zavesti ljudi, pisnih oz. konkretnih ustnih izro\u010dil o njej in obredjih pri nas pa nimamo. To seveda \u0161e ne pomeni, da je niso zares poznali. Koren same besede nakazuje na pomen \u00bbsvetel\u00ab, svetiti\u00ab, zato je zagotovo povezana s pomladjo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/875"}],"collection":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=875"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/875\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":877,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/875\/revisions\/877"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=875"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}