{"id":888,"date":"2017-10-18T17:06:21","date_gmt":"2017-10-18T15:06:21","guid":{"rendered":"http:\/\/veles.si\/?page_id=888"},"modified":"2017-10-18T17:06:21","modified_gmt":"2017-10-18T15:06:21","slug":"kresnik","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/veles.si\/?page_id=888","title":{"rendered":"Kresnik"},"content":{"rendered":"

Kresnik, slovenski son\u010dni junak, je eden izmed najbolj prepoznavnih bo\u017eanstev pri nas, kresovanje ob poletnem solsticiju oz. tradicionalno 23. 6. pa kot praznik najve\u010dje mo\u010di Sonca. Rekli so neko\u010d, da se \u00bbo kresi dan obesi\u00ab, da torej Sonce stoji tri dni. Isto\u010dasno praznovanje svete poroke pa velja za najpomembnej\u0161i staroverski praznik.
\nStari praznik je nato prevzelo kr\u0161\u010dansko \u0161entjan\u017eevo, torej Ivan Krstnik, \u0161e vedno pa smo tudi dandanes pri\u010da mnogim starim ostankom nekdanjih praks, kljub povsem novi preobleki.
\nZa Kresnika in poroko kurimo kresove, preskakujemo ogenj kot neko\u010d, da si zagotavljamo zdravje, plodnost, s praprotjo in drugimi rastlinami, ki imajo takrat \u0161e posebni energijski naboj, pa odvra\u010damo slabe sile, prav tako po\u010dnemo to s pesmijo, kot so po\u010dela dekleta nekdaj v skupini. Pele so kresne pesmi in hodile v belo oble\u010dene od hi\u0161e do hi\u0161e. Verjeli so, da bodo s tem zagotovili dobro letino in za\u0161\u010ditili Zemljo. Zelo pomembno in nujno v kresnih obredjih pa je tudi simboli\u010dno o\u010di\u0161\u010devanje z vodo.<\/p>\n

Kresnik v slovenskih zgodbah prevzema vlogo predvsem son\u010dnega junaka, tudi gromovnika, bori se s ka\u010do ali zmajem, re\u0161uje svojo izvoljenko, ko premaga svojega nasprotnika pada p\u0161enica namesto de\u017eja, kar zagotavlja plodnost. V teh zgodbah, ki so se stoletja ohranjale in bile med na\u0161im ljudstvom zapisane, lahko zelo o\u010ditno izlu\u0161\u010dimo na\u0161o lokalno razli\u010dico osrednjega slovanskega mita o boju med gromovnikom Perunom in podzemnim Velesom. To je mit, kakr\u0161nega poznamo domala pri vseh evropskih duhovnih izro\u010dilih, pa tudi drugje, pred prihodom kr\u0161\u010danstva: pri grkih nasprotujo\u010da si Zeus in Tifon, pri skandinavcih Thor in Jormungandr, pri baltih Perkunas in Velnias, pri hindujcih Indra in Vritra, pri irancih Atar in A\u017ei Dahako, pri babiloncih Marduk in Tiamat, pri egip\u010danih Ra in Apofis itd.
\nO Kresniku je pri nas zapisanih mnogo zgodb, kar nakazuje, da ima med ljudmi zares pomembno vlogo, najve\u010dkrat pa je osrednji motiv ravno omenjeni boj son\u010dnega junaka, ki pa ima tudi brata Trota, po svoji specifiki \u0161e bolj podobnega Perunu, obenem pa junak \u010duva ali re\u0161uje svojo izvoljenko Vesino, Marjetico, Devo\u2026 pa naj bo na tem mestu podana le ena izmed zgodb, ve\u010d pa si jih lahko preberete v literaturi, ki je navedena med viri.
\nD. Trstenjak nam je zapustil tole izro\u010dilo:
\n\u00bbMoja rajna mati so mi ve\u010dkrat pripovedovali od steklene gore. Ta gora je dale\u010d, dale\u010d v jutrovi de\u017eeli. Na najej stoji zlat grad, v zlatem gradu pa je Kersnik. Pred gradom raste visoka jablan z zlatimi jabelki. Kdor je tako sre\u010den, da pripleza na stekleno goro in si utrga zlato jabelko, ta nikdar ne umerje. Priplezal je svoje dni neki Vidovina do zlatega grada; ali ker se ni prekri\u017eal v jutro, ko je ustal, se je spet speljal v ravnico, kjer ga je lintver po\u017eerl. Enako povest imajo tudi Polaci.\u00ab 6
\nDruga zgodba pa pravi:
\n\u00bbKrstnik ali Kresnik se je enkrat zaljubil v lepo h\u010der ka\u010dje kraljice. Ker ni druga\u010de mogel priti v kralji\u010dino pala\u010do, spremenil se je v pal\u010dnika. Ko je na dvori\u0161\u010de pri\u0161el, so se mu vsi smejali in ga za norca imeli. Pono\u010di pa se je spremenil v lepega junaka in je kralji\u010dno s seboj vzel. Se ma\u0161\u010devati nad njim, poslal je ka\u010dji kralj zmaja \u2013 sasa ali sesa v Vurberg. Zmaj je lezel prek Drave, pravi ljudstvo, in je bil tako grozovito velik, da je tok Drave zadr\u017eeval. Drava je prestopila svoj breg in je poplavila vse Ptujsko polje. Ka\u010da se je vlekla skozi gorice, kjer se \u0161e sedaj vijugast ja\u0161ek vidi, proti silnemu gradu ter je oklenila s svojim truplom gradu mo\u010dno zidovje, rep v gobec potegniv\u0161a. V gradu je \u017eivela zaprta lepa kralji\u010dna z imenom Vesina. \u0160est mesecev je zmaj na Vesino pred gradom pre\u017eal. Na Jurjevo pa je pri\u0161el lepo grof Krsnik s svetlim me\u010dem in se je postavil nad ka\u010do. Ka\u010da pa je imela peroti in je v zrak zletela. Pa tudi Krsnik premaga ka\u010do, vr\u017ee jo v globoki grajski studenec, in o tam priklene s silnim lancem na pe\u010dino, kjer \u0161e dan dana\u0161nji le\u017ei. Ko je Krsnik sesa premagal, padla je sama zlata p\u0161eni\u010dka na zemljo. Krsnik si je Vesino vzel za \u017eeno in je \u017e njo sre\u010dno \u017eivel.\u00ab 7<\/p>\n

6 Kropej M., Od Ajda do zlatoroga, Slovenska bajeslovna bitja, 2008, str.59
\n7 Kropej M., Od Ajda do zlatoroga, Slovenska bajeslovna bitja, 2008, str.62<\/p>\n

\"KRESNIK<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kresnik, slovenski son\u010dni junak, je eden izmed najbolj prepoznavnih bo\u017eanstev pri nas, kresovanje ob poletnem solsticiju oz. tradicionalno 23. 6. pa kot praznik najve\u010dje mo\u010di Sonca. Rekli so neko\u010d, da se \u00bbo kresi dan obesi\u00ab, da torej Sonce stoji tri dni. Isto\u010dasno praznovanje svete poroke pa velja za najpomembnej\u0161i staroverski praznik. Stari praznik je nato […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/888"}],"collection":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=888"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/888\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":890,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/888\/revisions\/890"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=888"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}