{"id":903,"date":"2017-10-18T17:12:13","date_gmt":"2017-10-18T15:12:13","guid":{"rendered":"http:\/\/veles.si\/?page_id=903"},"modified":"2017-10-18T17:12:13","modified_gmt":"2017-10-18T15:12:13","slug":"sojenicerojenice","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/veles.si\/?page_id=903","title":{"rendered":"Sojenice\/Rojenice"},"content":{"rendered":"<p>Vsa evropska predkr\u0161\u010danska izro\u010dila poznajo vile ali druga mitolo\u0161ka bitja, ki napovedo \u010dlovekovo usodo, in tudi pri nas ni ni\u010d druga\u010de.<\/p>\n<p>Zanimivo pa je, da se najve\u010dkrat pojavljajo v troje, kjer zasledimo troje razli\u010dnih \u010dasovnih obdobij, ki jih predstavljajo in se nam ka\u017eejo kot trojna Boginja, prav na sveti trojnosti, na TRIGLAVU, tro\u010danu, pa stoji staroverska duhovna praksa.<br \/>\nSveti\u0161\u010da so predniki gradili s tremi to\u010dkami \u010da\u0161\u010denja vrhovnega boga, boginje, ki jo predstavlja element vode in jama ali pokopali\u0161\u010de, ki zaznamuje podzemno bo\u0161tvo. Na to\u010dno dolo\u010dene energijske to\u010dke so postavljali kamne-ka\u010dje glave, da bi zdravili Naravo in \u010dloveka. V sozvo\u010dju treh elementov so gradili svoje doma\u010dije, da bi se ubranili pred strelo\/po\u017earom, slabo letino\/su\u0161o ali poplavami. Dolenjski raziskovalec Sever meni, da se tudi agregatna stanja vode povezujejo kot vodno bo\u017eanstvo v sveto trojico, boga s tremi glavami ali pa kot skupek treh bogov-svete trojice pa poznajo tudi hindujci v Trimurtiju.<\/p>\n<p>Ob posebnih prilo\u017enostih so na\u0161i predniki spekli bel kruh, tudi ob \u017eivljenjskih prelomnicah, kruh je \u010dloveka spremljal od rojstva do pogreba in tako je tudi porodnica dobila bel kruh.<br \/>\nSojenice krasijo mesec gruden zato, ker je ta zaznamovan s svetim rojstvom bo\u017ejega sina, po starih verovanjih je to ob zimskem solsticiju, ko praznujemo rojstvo bo\u017ejega sina, po starih prepri\u010danjih Bo\u017ei\u010da Svaro\u017ei\u010da. Staroverska praznovanja se godijo \u0161e danes spet javno, \u010deprav so se morala za dolgo \u010dasa izvajati umaknjeno.<br \/>\nVerovanje v usodo in Sojenice oz. Rojenice je zakoreninjeno globoko nazaj v \u010das, v 15. stoletju pa je bilo izro\u010dilo, kot je bilo \u017ee stoletja poznano med ljudmi, tudi zapisano. V 19. stoletju pa Matev\u017e Ravnikar-Po\u017een\u010dan o njih zapi\u0161e kakor so verovali:<\/p>\n<p>\u00bbO teh pravijo, da so tri, ki ob rojstvu \u010dloveka vsekdar pridejo v hi\u0161o, da dolo\u010dijo njegovo usodo. Hlebec kruh mora biti ob tej prilo\u017enosti zanje vselej na mizi pripravljen. Ena izmed Park nasnuje nit \u017eivljenja, druga prede dalje, tretja pa ob \u010dlovekovi smrti nit \u017eivljenja prere\u017ee. Imen teh Park ne navajajo.\u00ab 12<\/p>\n<p>Jakob Kelemina pa nam je zapisal:<br \/>\n\u00bbI\u010cloveku se osodi vse njegovo \u017eivljenje, ko se na svet rodi. Osodijo pa mu Sojenice, ki jih je troje. Nekateri pravijo, da prva sodi mladost, druga zakonsko \u017eivljenje, tretja pa starost; drugi pa pravijo, da ena sodi veselo pa sre\u010dno \u017eivljenje, ena \u017ealostno pa nesre\u010dno, ena pa smrt. Poslednja je vselej belo oble\u010dena, oni dve pa rde\u010de, plavo ali druga\u010de, tako da je barva njune obleke v skladu s sodbo. &#8211; Stara slovenska navada je, da na stol polo\u017eijo vino, poga\u010do pa kola\u010d kruha, kadar se dete rodi. To pa delajo zato, ker so Sojenice med rojstvom za stolom, pa \u010dim bolje oblo\u017een stol najdejo, bolj sre\u010dno \u017eivljenje sodijo detetu, ki se na svet rodi.\u00ab<\/p>\n<p>\u00bbISojenice sodijo \u010dlove\u0161ke krivice. Dobile so nekdaj tatu, ki je ukradel p\u0161enico in grozdje, a to je najve\u010dji greh na\u0161ega kmeta. Sojenice so ga obsodile, da je moral vsak dan trikrat preplavati Muro. Sred Mure je stra\u0161en pondirek. Tam ga je hotela grda, kosmata po\u0161ast prijeti in potegniti v globo\u010dino. Imel pa je pri sebi kipec Majke bo\u017eje iz Bistre in tako je sre\u010dno prestal nalo\u017eeno kazen.\u00ab 13<\/p>\n<p>12 Kropej M., Od Ajda do zlatoroga, Slovenska bajeslovna bitja, 2008, str.238<br \/>\n13 Kelemina J., Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva,1997, str.137<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/ROJENICE.jpg\"><img decoding=\"async\" loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-large wp-image-904\" alt=\"ROJENICE\" src=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/ROJENICE-1024x724.jpg\" width=\"600\" height=\"424\" srcset=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/ROJENICE-1024x724.jpg 1024w, http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/ROJENICE-300x212.jpg 300w, http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/ROJENICE-600x424.jpg 600w\" sizes=\"(max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vsa evropska predkr\u0161\u010danska izro\u010dila poznajo vile ali druga mitolo\u0161ka bitja, ki napovedo \u010dlovekovo usodo, in tudi pri nas ni ni\u010d druga\u010de. Zanimivo pa je, da se najve\u010dkrat pojavljajo v troje, kjer zasledimo troje razli\u010dnih \u010dasovnih obdobij, ki jih predstavljajo in se nam ka\u017eejo kot trojna Boginja, prav na sveti trojnosti, na TRIGLAVU, tro\u010danu, pa stoji [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/903"}],"collection":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=903"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/903\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":905,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/903\/revisions\/905"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=903"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}