{"id":925,"date":"2017-10-18T17:25:48","date_gmt":"2017-10-18T15:25:48","guid":{"rendered":"http:\/\/veles.si\/?page_id=925"},"modified":"2017-10-18T17:26:08","modified_gmt":"2017-10-18T15:26:08","slug":"devana-in-delo-na-vrtu-v-velikem-travnu","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/veles.si\/?page_id=925","title":{"rendered":"Devana in delo na vrtu v velikem travnu"},"content":{"rendered":"<p>Devano, boginjo lova, poznajo predvsem ju\u017eni Slovani in Poljaki. Velja za boginjo lova, boginjo gozda, za\u0161\u010ditnico jezer in rek, njeni drevesi sta vrba in leska.<br \/>\nV predkr\u0161\u010danski kulturi so se prebivalci Balkana klanjali Gozdni Materi, ki je kraljevala gozdu z vsemi njegovimi bitji vred.<\/p>\n<p>Aleksandra Baji\u0107 je na Planini Devici v Srbiji odkrila kamnite kroge, ki naj bi v preteklosti slu\u017eili kot observatorij, sam kraj pa povezuje tudi z boginjo Devano. Tam se nahaja kamen s kobilo, ki naj bi predstavljala Devanino \u017eival.<\/p>\n<p>Beseda deva, deus ponazarja vrhovno bo\u0161tvo, iz tega korena pa je izpeljanih mnogo pomembnih bogov vseevropskega prostora kot so Dioniz, Diana, Devana, Dana,&#8230; ime Deva oz. Devana, devica ponazarja mladenko. Lokalno boginjo Devo poznamo tudi pri nas na Krasu.<\/p>\n<p>Raziskovalci Devano povezujejo s pomladjo. Povezujejo jo s prvim od treh principov Velike Boginje, torej mladenko, ki ima v sebi \u0161e nekaj divjega, neukrotljivega, nedotaknjenega.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Maj je \u010das najbolj bujnega cvetenja narave, ko sre\u010damo Boginjo kot zrelo \u017eensko.<br \/>\nPomlad je resda pri\u0161la dokon\u010dno v aprilu, z vremenom, z deli na poljih, zadnji dan aprila oz. prvi dan maja pa je tisti starodavni praznik, ko se vrata podzemlja zapro; gre za zrcalni praznik dneva mrtvih oz \u00bbdedov\u00ab, ko se vrata podzemlja odpro in du\u0161e iz onostranstva prihajajo na zemljo.<br \/>\nTakrat se prav tako spomnimo na\u0161ih prednikov, bodimo jim hvale\u017eni za vse modrosti \u017eivljenja, ki so nam jih predali.<\/p>\n<p>V maju izdelamo tudi mlaj. Poleg praznovanja delavskega praznika in s tem delavskih pravic, je mlaj \u017ee starodavni simbol boginje in rodovitnosti. Tudi v Sloveniji so ponekod sredi kresa zataknili mlaj, kar je ponazarjalo zdru\u017eenje mo\u0161kega boga (ogenj) in \u017eenske boginje.<\/p>\n<p><strong>Na na\u0161em vrtu:<\/strong><br \/>\nV prvih dneh maja, ko je dan za korenino, sadimo krompir, ob dnevu za cvet pa nabiramo regrat. Nato sejemo brsti\u010dni ohrovt, por, pozno zelje, rukolo, kolerabico. V \u010dasu za list in plod \u0161kropimo jagodi\u010devje z baldrijanom.<br \/>\nSredi maja ob dnevu za korenino lahko sejemo pozno korenje in cepimo sadno drevje. Drevje vedno cepimo v dopoldanskem \u010dasu, ko zemlja vzdihuje. Ob dnevih za korenino okopavamo obstoje\u010de posajene povrtine, nabiramo regatrove cvetove ter ob dnevu za cvet tudi naredimo novo \u0161krpivo iz baldrijana.<\/p>\n<p>\u010ce dolo\u010dene rastline ne uspevajo kot smo si \u017eeleli, \u0161kropimo z doma\u010dim preparatom iz rmana. Proti \u010debulji muhi \u0161kropimo z me\u0161anico mleka in vode. V maju na grede sejemo navadni pelin, poprovo meto, sivko in veliko kapucinko.<\/p>\n<p>Ob dnevih za cvet je priporo\u010dljivo tudi ko\u0161enje. Ob koncu maja ob dnevu za korenino je \u010das za presajanje. Ne pozabite pa \u2013 18. maja, ko je mrk, naj delo na vrtu po\u010diva in se raje posvetimo sami sebi.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/07_DEVANA.jpg\"><img decoding=\"async\" loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-large wp-image-926\" alt=\"07_DEVANA\" src=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/07_DEVANA-1024x724.jpg\" width=\"600\" height=\"424\" srcset=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/07_DEVANA-1024x724.jpg 1024w, http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/07_DEVANA-300x212.jpg 300w, http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/07_DEVANA-600x424.jpg 600w\" sizes=\"(max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Devano, boginjo lova, poznajo predvsem ju\u017eni Slovani in Poljaki. Velja za boginjo lova, boginjo gozda, za\u0161\u010ditnico jezer in rek, njeni drevesi sta vrba in leska. V predkr\u0161\u010danski kulturi so se prebivalci Balkana klanjali Gozdni Materi, ki je kraljevala gozdu z vsemi njegovimi bitji vred. Aleksandra Baji\u0107 je na Planini Devici v Srbiji odkrila kamnite kroge, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/925"}],"collection":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=925"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/925\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":927,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/925\/revisions\/927"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=925"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}