{"id":931,"date":"2017-10-18T17:27:45","date_gmt":"2017-10-18T15:27:45","guid":{"rendered":"http:\/\/veles.si\/?page_id=931"},"modified":"2017-10-18T17:27:45","modified_gmt":"2017-10-18T15:27:45","slug":"zarje-in-delo-na-vrtu-v-malem-srpanu","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/veles.si\/?page_id=931","title":{"rendered":"Zarje in delo na vrtu v malem srpanu"},"content":{"rendered":"<p>\u010ca\u0161\u010denje Zarje je bilo vsesplo\u0161no poznano med slovanskimi ljudstvi, o \u010demer pi\u0161e Marija Gimbutas. Zora je nebe\u0161ka nevesta, boginja lepote, tako kot so Indijci \u010dastili \u00bbU\u0161as\u00ab, naj bi ob svitu to po\u010deli tudi slovanski predniki.<\/p>\n<p>Pri nas lahko z zarjo pove\u017eemo ljudsko zgodbo o Dogani, o kateri je Jakob Kelemina zapisal \u017ee v tridesetih letih 20. stoletja, da Dogana zarana goni na pa\u0161o bele ov\u010dice, fant, ki se je zaljubil vanjo, pa jo je lahko videl le zjutraj. Zarja po nekaterih interpretacijah v bitkah \u010duva pred smrtjo tiste voj\u0161\u010dake, ki so ji pri srcu.<\/p>\n<p>Predvsem od vzhodnih Slovanov, pa tudi v Litvi, poznamo Zario, Zoryo v ve\u010d oblikah in sicer kot Jutranjo in Ve\u010derno zarjo. Jutranja Zarja odpre vrata pala\u010de svojemu o\u010detu Soncu Da\u017ebogu, ko gre na delo. Ko Sonce slu\u017ebo zaklju\u010di, Ve\u010derna Zarja vrata zapre. Sonce umre v rokah polno\u010dne Zarje, in se nato zjutraj ponovno rodi.<br \/>\nZarje \u010duvajo psa Simargla, ki je priklenjen na nebo \u2013 izro\u010dilo pravi, da bi pri\u0161el konec sveta, \u010de bi se veriga strgala.<br \/>\n<strong>Na na\u0161em vrtu:<\/strong><br \/>\n20. julija, prav v najve\u010dji vro\u010dini poletja, je Perunov dan. Perun je bog gromovnik, za\u0161\u010ditnik pravice, ki ga poznajo vsi Slovani. Povezan je tudi z vojno, predvsem voj\u0161\u010daki so se zaklinjali k njemu, je pa tudi povezan z rodovitnostjo saj s prvo strelo spomladi, ki jo po\u0161lje na zemljo, le-to naredi rodovitno.<br \/>\n\u0160e do dandanes se je na vzhodu na\u0161e dr\u017eave ohranila fraza, da Perun hudo uro bije, \u010de je vreme nevihtno in grmi, netresku pa pravijo Perunovo perje in so ga nekdaj sadili na slamnate hi\u0161e, kjer se je dodobra razrasel in \u0161\u010ditil pred strelo.<br \/>\n\u010ce vas zasrbijo pete in boste potovali kam na morje v Istro \u2013 ne izpustite izleta na planino U\u010dko na vrh Perun, kjer so v sodelovanju s Krajinskim parkom hrva\u0161ki staroverci izdelali in postavili kip Peruna. Pri nas pa na privat posestvu na Primorskem stoji kamniti slovanski paneton, ki vklju\u010duje tudi Peruna, kipe je izdelal Slavo Batista.<\/p>\n<p>V prvih dneh julija \u0161kropimo na\u0161e pridelke z baldrijanom, sadimo fi\u017eol, sejemo ajdo in okopavamo tiste rastline, ki jih bomo imeli za semena. Na dan za korenino sejemo repo in redkvice.<br \/>\nOb \u010dasu za list sejemo kre\u0161o, koper, komar\u010dek, endivjo, kmalu za tem pa na dan za plod okopavamo rastline za pridelavo semen in pobiramo semena \u017ee zrelih plodovk.<br \/>\nSkozi cel julij ob tipi\u010dnih dnevih pobiramo tipi\u010dna semena rastlin. Kosimo ob dnevih za cvet. V zadnjem delu julija ob dnevu za cvet je idealen dan za spravilo semen cvetnic, sejemo tudi motovilec.<br \/>\n\u010ce okoli polne lune de\u017euje, \u0161kropimo s \u0161kropivom iz njivske preslice, liste kumar, paradi\u017enika, bu\u010d krepimo s \u0161kropivom iz koprive. \u010ce imamo nesre\u010do s to\u010do, \u0161kropimo prizadete rastline s \u010dajem iz rmana in koprive.<br \/>\nKo konec julija opravimo \u017eetev, prazne povr\u0161ine zasejemo z gor\u010dico, volj\u010djim bobom, deteljo, &#8230;. Jagodi\u010devje nujno pobiramo ob dnevih za cvet ali plod, tako bo ohranilo ve\u010d sladkorja pa tudi v marmeladah bomo tako porabili manj \u00bbumetnega\u00ab sladkorja.<\/p>\n<p>Pomembno je vedenje, da je za rastlino klju\u010dnega in najveli\u010dastnej\u0161ega pomena trenutek \u017eetve, zato to opravilo opravimo spo\u010diti, dobre volje in z zahvalo v srcu, saj kljub delu na\u0161ih rok in na\u0161emu znanju, vednarle na tem svetu ni ni\u010d samoumevnega.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/zarje.jpg\"><img decoding=\"async\" loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-large wp-image-932\" alt=\"zarje\" src=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/zarje-1024x724.jpg\" width=\"600\" height=\"424\" srcset=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/zarje-1024x724.jpg 1024w, http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/zarje-300x212.jpg 300w, http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/zarje-600x424.jpg 600w\" sizes=\"(max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u010ca\u0161\u010denje Zarje je bilo vsesplo\u0161no poznano med slovanskimi ljudstvi, o \u010demer pi\u0161e Marija Gimbutas. Zora je nebe\u0161ka nevesta, boginja lepote, tako kot so Indijci \u010dastili \u00bbU\u0161as\u00ab, naj bi ob svitu to po\u010deli tudi slovanski predniki. Pri nas lahko z zarjo pove\u017eemo ljudsko zgodbo o Dogani, o kateri je Jakob Kelemina zapisal \u017ee v tridesetih letih [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/931"}],"collection":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=931"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/931\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":933,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/931\/revisions\/933"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=931"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}