{"id":934,"date":"2017-10-18T17:28:51","date_gmt":"2017-10-18T15:28:51","guid":{"rendered":"http:\/\/veles.si\/?page_id=934"},"modified":"2017-10-18T17:28:51","modified_gmt":"2017-10-18T15:28:51","slug":"porevit-in-delo-na-vrtu-v-velikem-srpanu","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/veles.si\/?page_id=934","title":{"rendered":"Porevit in delo na vrtu v velikem srpanu"},"content":{"rendered":"

Porevita poznajo zahodni Slovani, njegov tempelj z idolom se je nahajal na otoku Rujnu, ki je danes najsevernej\u0161i del Nem\u010dije, neko\u010d slovanska zemlja z veli\u010dastnimi verskimi sredi\u0161\u010di in sveti\u0161\u010di, kamor so romali od blizu in dale\u010d.
\nNajpomembnej\u0161i center je bil v starih \u010dasih rt Kap Arkona s Svetovidovim hramom, kamor so ljudje prina\u0161ali darove, se poslu\u017eili vede\u017eevanja. Sve\u010denik je tam prerokoval iz nivoja medice v idolovem rogu. Na podlagi obna\u0161anja konja pa se je odlo\u010deval celo o zelo pomembnih dr\u017eavnih zadevah.<\/p>\n

Idol Porevita je imel pet glav, \u00bbve\u010dglavje\u00ab je \u0161e posebej zna\u010dilno za vero zahodnih Slovanov, je pa tudi pri nas in v vseslovanskem svetu poznan Triglav, ki ima tri
\nglave ter Svetovid s \u0161tirimi glavami.
\nV mestu Korenica je stal \u0161e poleg dveh zelo pomembnih bogov – to sta Rugevit in Porenut.
\nRaziskovalce imena kot so Rugevit, Porevit in Porenut \u0161e danes begajo in to\u010dnih podatkov o teh bogovih na \u017ealost nimamo, vemo le, kak\u0161ni so bili in kje so stali, izdelani so bili iz lesa.
\nPorevit ni imel oro\u017eja, po nekaterih interpretacijah pa velja za boga gozda.
\nPoljski pisatelj Czes\u0142aw Bia\u0142czy\u0144ski ga primerja z gozdnim demonom Le\u0161ijem, ki je poznan tudi pri vzhodnih Slovanih, znanim, med drugim, tudi pod imenom Borevit.<\/p>\n

Na na\u0161em vrtu:<\/strong>
\nAvgust je \u010das \u017eetve. Je \u010das, ko se zahvalimo boginji za vse sadove. 15. avgust je praznik, ki naj bi ga prekrilo kasnej\u0161e kr\u0161\u010dansko praznovanje Marijinega vnebovzetja. V avgustu se namre\u010d po\u010dasi \u017ee za\u010dne eden izmed aspektov Boginje poslavljati in s tem se po\u010dasi po\u010dasi odmika tudi najve\u010dja rodnost zemlje. Boginja prehaja iz zemeljske rodovitnosti v vedno ve\u010d padavin.
\nBoginji se zahvalimo lahko tako, da ji darujemo kos kruha iz doma\u010dega \u017eita, ali kak\u0161nen kos na\u0161e zelenjave, cvetje, opravimo meditacijo, kjer se pove\u017eemo z Njo. Preverite strani na\u0161ega dru\u0161tva za delavnice na temo staroslovanskega izro\u010dila.
\n\u010ce se boste odpravljali na Gorenjsko, se spomnite sveti\u0161\u010da boginje \u017dive na Bledu, na\u0161e boginje rodovitnosti, \u017eetve, ki je uprizorjena s klasjem.<\/p>\n

Na\u0161i predniki so povezali zadnji snop \u017eita, ki so ga imenovali velesova brada. Dvignili so ga v nebo in potrepljali. Simboli\u010dno so se tako zahvalili bogovom s trepljanjem pa ubili \u017eitnega duha. To je son\u010dni bog, ki navidezno umre, z jesenjo namre\u010d potuje v podzemlje in se nato spet vrne na pomlad. Na\u0161i predniki so verjeli v cikli\u010dnost \u017eivljenja in vse je moralo umreti, da se je lahko spet vrnilo, za\u010delo.
\nJulij in avgust sta \u010das mnogih prireditev na prostem, vzemimo si \u010das tudi zase, za dru\u017eino, za kulturo in zabavo. Preverimo datume dogodkov in odprtih vrat razli\u010dnih muzejev, ob dolo\u010denih dnevih, nekateri prvo nedeljo, nekateri zadnjo nedeljo v mesecu, imajo prost vstop.<\/p>\n

\u010ce imamo te\u017eave z u\u0161mi na fi\u017eolu, \u0161kropimo z mlekom in vodo. Avgusta sejemo na grede blitvo, rukolo, konec avgusta pa motovilec. V prvih dneh avgusta v \u010dasu za cvet pobiramo zrela semena cvetnic. Ob dnevih za plod spravljamo pridelke, obrezujemo sadno drevje.
\nV zadnjem tednu je odli\u010den \u010das za spravilo pridelkov. Nove prazne povr\u0161ine zasejemo z ajdo, gor\u010dico, plavico. Posadimo lahko nov nasad jagod.
\nTako kot v juliju, se lotimo tudi v avgustu pobiranja semen. Ko spravljamo krompir in \u010debulo \u2013 storimo to na dan za korenovke. Tudi v avgustu \u0161e izdelujemo \u0161kropiva iz rmana.<\/p>\n

\"porevitx\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Porevita poznajo zahodni Slovani, njegov tempelj z idolom se je nahajal na otoku Rujnu, ki je danes najsevernej\u0161i del Nem\u010dije, neko\u010d slovanska zemlja z veli\u010dastnimi verskimi sredi\u0161\u010di in sveti\u0161\u010di, kamor so romali od blizu in dale\u010d. Najpomembnej\u0161i center je bil v starih \u010dasih rt Kap Arkona s Svetovidovim hramom, kamor so ljudje prina\u0161ali darove, se […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/934"}],"collection":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=934"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/934\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":936,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/934\/revisions\/936"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=934"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}