\nGrobovom niso dajali veliko pozornosti, saj so verjeli, da se \u010dlovek ponovno rodi in se celo odlo\u010di, kaj bo v naslednjem \u017eivljenju, zato se niso bali smrti.
\nNa na\u0161em vrtu:<\/strong>
\nTo je vesel \u010das kuhanja marmelad, d\u017eemov, sokov in sirupov. Vlo\u017eimo hrano, da bomo zalo\u017eeni tudi \u010dez zimo. Svetujemo tudi, da se v \u010dimve\u010dji mo\u017eni meri izognete zamrzovanju \u017eivil, saj spremenijo svojo strukturo in velikokrat izgubijo hranila in predvsem okus. \u010ce le imate mo\u017enost, na naraven na\u010din ali s pomo\u010djo dehidratorja, \u010dimve\u010d svojih pridelkov posu\u0161ite in jih spravite v steklene kozarce na temo za ozimnico. Tudi zeli\u0161\u010da in za\u010dimbe. Juhe, omake, ri\u017eote bodo veliko bolj okusne, \u010de jih boste pripravili z doma\u010do posu\u0161eno zelenjavo.
\nSeptember je \u010das jesenskega enakono\u010dja, mo\u010d sonca pe\u0161a, vladavino prevzame Morana, ki prina\u0161a padavine, hlad. Velja za boginjo smrti, a je tudi boginja o\u010di\u0161\u010devanja in prerajanja, saj so predniki verjeli, da se skozi vodo ponovno rodimo. To videnje sveta se sklada s \u0161amanskim verovanjem, da je jesen \u010das analiz starega leta in zrenja vase, je \u010das umiritve in spoznanj.
\nV prvem tednu septembra posejemo ozimna \u017eita. Ob dnevu za cvet sekamo zelje, ob dnevih za list pa sejemo motovilec, berivko, zimsko solato. Sredi septembra na dan za plod pobiramo plodovke in sadje z dreves. Na dan za cvet tudi ribamo zelje, da ga bomo skisali tako, da ga v \u010debru posolimo in obte\u017eimo. V \u010dasu enakono\u010dja, ko je dan za plod, sejemo ozimna \u017eita. Konec septembra nabiramo koprive za \u010daj na dan korenine. Dobro je, da prazne povr\u0161ine do sredine septembra \u017ee zasejemo z zelenimi gnojili \u2013 gor\u010dico, ajdo,… Tako namre\u010d vse te padavine, ki jih po\u0161ilja Morana, ne bodo odna\u0161ale rodovitne zemlje.<\/p>\n
28. septembra je polna luna. Konec septembra ob polni luni so se na Krasu odpravili v jamo Triglavco, kjer so \u010dastili boginjo Devo, ki jo predstavlja skala z vdolbino, kje je vedno nekaj vode (maternica). Skala nad njo pa se imenuje Deva\u010d in ponazarja mo\u0161kega boga. Tam so v vodo v vdolbini polo\u017eili ve\u010d vrst \u017eit, obred je opravil sve\u010denik in dekleta, ki so predhodno v svetem izviru namo\u010dila praprot. Poprosili so Boginjo Devo za dobro letino in da bi bila Mora prizanesljiva. Ko je \u017ee v oktobru po nekaj dneh od\u0161el sve\u010denik po \u017eito, je to \u017ee vzklilo, nakar je kal\u010dke potresel po delu njive, ki je bil namenjen za \u017eito ter vkliknil\u00abJari \u017eito!\u00ab (Rodi \u017eito!). Ta obred se je izvajal \u0161e v 19. stoletju.<\/p>\n
![\"nikrmanax\"](\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/nikrmanax.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"