{"id":940,"date":"2017-10-18T17:31:22","date_gmt":"2017-10-18T15:31:22","guid":{"rendered":"http:\/\/veles.si\/?page_id=940"},"modified":"2017-10-18T17:31:29","modified_gmt":"2017-10-18T15:31:29","slug":"pohvistpodaga-in-delo-na-vrtu-v-vinotoku","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/veles.si\/?page_id=940","title":{"rendered":"Pohvist&#038;Podaga in delo na vrtu v vinotoku"},"content":{"rendered":"<p>Boga po imenu Podaga sre\u010damo \u017ee v zapisih iz 12. stoletja, ki natan\u010dno opisujejo \u0161ege zahodnih Slovanov, sre\u010damo pa ga nato \u0161e v ve\u010d kasnej\u0161ih zapisih \u010dez dvesto let. Vemo, da je imelo to bo\u017eanstvo svoj hram v katerem se je nahajal njegov idol.<br \/>\nSpasoje Vasiljev razlaga njegovo etimologijo in funkcijo, da gre za boga, ki je povezanz lovom in ribolovom ter poljedelskimi opravili. Podatki o njem so na \u017ealost skromni, meni pa se, da gre za boga, ki je povezan z vetrom, konkretneje z ugodnim vetrom in blagodejno sapo.<br \/>\nV spisih o Pohvistu beremo, da ni le bog zraka ampak predvsem bog nevihtnega vremena, Pohvist predstavlja zra\u010dne vrtince. Poznali in \u010dastili so ga tako Rusiji, Ukrajini in na Poljskem. Znano je, da so ob njegovem prihodu ljudje pokleknili in molili.<\/p>\n<p>Z vetrom povezan je tudi Stribog, eden izmed najpomembnej\u0161ih bogov, o katerem pa nam je tudi bolj malo znanega. Na slovenskem ozemlju poznamo kult vetra, ljudje so v\u010dasih verjeli, da veter nastaja v jamah in so zato metali vanje daritve, vetru so darovali kruh, razdeljen na \u0161tiri dele, da jih je ponesel na vse konce neba, \u0161e do nedavnega pa je bila slovenska navada v vzhodnih delih Slovenije, ko je gospodinja zunaj na okno postavila kruh, da ji veter ne bi nagajal pri peki, ko bi nemara preve\u010d pihal okoli dimnika.<\/p>\n<p><strong>Na na\u0161em vrtu:<\/strong><br \/>\nOktober je \u010das, ko opravljamo \u0161e zadnja dela na poljih in se na\u0161e delo v vedno ve\u010djem obsegu premika v notranjost. Oktober je \u010das Boginje, konec oktobra praznuje Moko\u0161, zavetnica porodnic, \u017eenskih opravil, predvsem predenja in boginja usode. Nekateri slovanski narodi praznujejo dan Moko\u0161i na zadnji petek v oktobru, zato se je ponekod ohranilo \u0161e v kasnej\u0161ih stoletjih izro\u010dilo o Petki. Temu \u010dasu kraljuje Boginja tudi zato, ker se pripravlja na porod, na zimski solsticij se namre\u010d rodi novo sonce, bo\u017eji sin.<\/p>\n<p>V prvih dneh oktobra na dan plodov sejemo ozimna \u017eita in obiramo sadje ravno tako v nadaljnih dneh za plod. Sredi oktobra sadimo \u010desen in \u010debulo na dan za korenino in prepariramo komposte. Ob dnevih za cvet ribamo zelje in repo. Ob dnevh za plod tudi presajamo sadno drevje in jagodi\u010devje. \u0160e vedno je \u010das za nabiranje majarona, velike kapucinke, ognji\u010da, \u017eametnice, koprive,&#8230; Ob dnevih za cvet je najbolje tudi saditi ro\u017ee \u010debulnice.<\/p>\n<p>Korenovke lahko skladi\u0161\u010dimo tudi v slami ali senu. \u010ce potrebujemo les, je najbolj\u0161i \u010das za podiranje dreves ob dnevih za cvet. Grozdje pobiramo ob dnevih za plod in cvet, saj bo tako vino kvalitetnej\u0161e.<br \/>\nKorenine stro\u010dnic in \u0161pina\u010de obvezno pustimo v zemlji! Tako jo bomo obogatili z du\u0161kom in dvignili njeno kakovost.<br \/>\nPo tem, ko ve\u010dino pridelkov poberemo, nanosimo na zemeljske povr\u0161ine kompost in zemljo preorjemo.<\/p>\n<p>Po\u010dasi \u017ee lahko razmi\u0161ljamo kako in kaj za naslednje leto. Ker je jesen \u010das analiz in umiritve, je dobro, da naredimo analizo, kaj smo v tem plodnem letu delali dobro, kaj ne tako dobro, kaj se je na na\u0161i zemlji z upo\u0161tevanjem pravil dobro obneslo kaj ne in na podlagi ugotovitev lahko \u017ee pri\u010dnemo s prvimi na\u010drti za nasledje leto.<br \/>\nTo pa ne velja le za vrt ampak za na\u0161e delo na ve\u010d podro\u010djih \u017eivljenja.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/10_PODAGA-in-POHVIST.jpg\"><img decoding=\"async\" loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-large wp-image-941\" alt=\"10_PODAGA-in-POHVIST\" src=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/10_PODAGA-in-POHVIST-1024x724.jpg\" width=\"600\" height=\"424\" srcset=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/10_PODAGA-in-POHVIST-1024x724.jpg 1024w, http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/10_PODAGA-in-POHVIST-300x212.jpg 300w, http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/10_PODAGA-in-POHVIST-600x424.jpg 600w\" sizes=\"(max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Boga po imenu Podaga sre\u010damo \u017ee v zapisih iz 12. stoletja, ki natan\u010dno opisujejo \u0161ege zahodnih Slovanov, sre\u010damo pa ga nato \u0161e v ve\u010d kasnej\u0161ih zapisih \u010dez dvesto let. Vemo, da je imelo to bo\u017eanstvo svoj hram v katerem se je nahajal njegov idol. Spasoje Vasiljev razlaga njegovo etimologijo in funkcijo, da gre za boga, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/940"}],"collection":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=940"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/940\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":942,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/940\/revisions\/942"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=940"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}