{"id":966,"date":"2017-10-18T18:04:39","date_gmt":"2017-10-18T16:04:39","guid":{"rendered":"http:\/\/veles.si\/?page_id=966"},"modified":"2017-10-18T18:04:45","modified_gmt":"2017-10-18T16:04:45","slug":"kurent-in-kurentovanje","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/veles.si\/?page_id=966","title":{"rendered":"Kurent in kurentovanje"},"content":{"rendered":"<p>Pust in Kurent sta mitolo\u0161ki bitji. O Pustu je znanega bore malo. Na Gorenjskem so npr. neko\u010d govorili otrokom pred pustnim torkom, da morajo moliti k svetemu Pustu.<br \/>\nDandanes velja Kurent za pustno \u0161emo, ki odganja zimo, sicer pa je Kurent slovenski avtohtoni bog, koliko je star pa ne ve nih\u010de; omembe najdemo \u017ee v 13. stoletju.<br \/>\nPri Kurentu gre, po mnenju nekate-rih, za ostanek zelo starega htonskega bo\u017eanstva, nekateri raziskovalci ga pri-merjajo z gr\u0161kim Dionizom (sinom Matere Zemlje, ki je pri\u0161el iz podzemlja in prinesel pomlad) in hindujskim \u0160ivo, drugi ga po-vezujejo z ugrofinskim Kerementom, ki mu je zelo podoben po lastnostih. Spet tretji vidijo podobnost z baltskim bo\u017eanstvom plodnosti Kurke, ki je v tesni povezavi s slamnatim snopom, kar nakazuje na veliko podobnost s slamnatim Kurentom pri nas na Dolenjskem, ki se sicer ne pojavlja v obliki, kot ga najbolj poznamo ampak med mla\u010ditvijo v obliki slamnate lutke.<\/p>\n<p>Kurent velja za boga, radosti, rado\u017eivosti, veselja\u010denja, glasbe in boga vina, tudi plodnosti. Velja za odganjalca zime, podobni liki pa so nam znani \u0161e iz starih \u010dasov tudi med Hrvati in Bolgari. Spada med vegetacijske kulte, kjer bo\u017eanstva prina\u0161ajo rodovitnost in toplej\u0161e vreme, nov za\u010detek. Ta prehod iz zime v pomlad se pri\u010dne s kurentovanjem, kon\u010da pa z jurjevanjem.<br \/>\nV kasnej\u0161ih zgodbah se pojavlja kot gosla\u010d, ki in tisti, ki celo premaga smrt. Nekateri pravijo, da je kova\u010d na luni.<br \/>\nKurentova oprava ima ov\u010dji ko\u017euh, dolg rde\u010d jezik, ki je simbol stvarjenja, spo\u010detja, rogovi so simbol povezanosti z nebom, peresa pa pomenijo duhovnost in veter.<br \/>\nOb koncu kurentovanja pa \u201cpokopljemo pusta\u201d, kar pomeni, da se bomo poslovili od zime. Podobna obredja opravljajo tudi v drugih slovanskih de\u017eelah, le da tam za\u017egejo lutko Marzane (Morane) in s tem zabele\u017eijo konec zime.<\/p>\n<p>Najbolj znana pri nas je pripovedka o vesoljnem potopu, kjer so se na hrib re\u0161ili \u0161tirje Slovenci, Kurent pa jim je dal ajdo in trto. Seveda pa je to \u017ee kasnej\u0161a zgodba vklju\u010dujo\u010d to mitolo\u0161ko bitje, saj je ajda k nam pri\u0161la s Tatari preko vzhoda in nato do Sredozemlja \u0161ele v 15. stoletju. Je pa zanimivo, da so jo poimenovali po ajdih, to so tisti, ki niso kr\u0161\u010danske vere, staroverci, zato je naveza na kurenta \u0161e toliko bolj zanimiva.<\/p>\n<p>Letos praznujemo pustni torek 4. su\u0161ca\/marca, ko se veselja\u010denje zaklju\u010di po koncu februarja in prve dni marca &#8211; zatorej na tem mestu ilustracija Kurenta. Jarilo\/Zeleni Jurij sledi v naslednjem mesecu. Nekdaj je bila navada, da se je jurjevalo konec aprila, ko so pastirji gnali na pa\u0161o in so se pri\u010dela dela na poljih.<\/p>\n<p>V navezi na na\u0161e izlete seveda ne gre mimo tradicionalnega kurentovanja. \u010ce se v marcu nahajate na vzhodu dr\u017eave, potem vsekakor obi\u0161\u010dite \u00bbavtohtono\u00ab kurentovanje na Ptuju s karnevalom mask in zabavnim programom. \u010ce svojega prevoza nimate, preverite karte slo-venskih \u017eeleznic, ki obi\u010dajno v tem \u010dasu ponujajo posebne pustne popuste. In ko boste \u017ee na Ptuju, se lahko odpravite \u0161e v bli\u017enje Markovce, kjer stoji kip Kurenta v izvedbi kiparja Slava Batiste. Gospod sicer svoje \u017eivljenje posve\u010da na\u0161emu ljudskemu izro\u010dilu s preu\u010devanjem, zapisovanjem, je glasbenik, ki igra na ljudske in\u0161trumente in jih tudi prenavlja, na lastnem, zasebnem posestvu na Primorskem, pa ima posta-vljen pravi kamniti panteon na\u0161ih bogov, ki ga je sam izklesal. Ve\u010d o njem si preberite na strani www.staroverci.si.<\/p>\n<p>Kurentovanje pa se dogaja vsepovsod po na\u0161i dr\u017eavi, zelo bogat in zabaven karneval lahko do\u017eivite tudi v prestolnici, zato vas vabimo, da preverite kaj se v zvezi s kurentovanjem dogaja v bli\u017eini va\u0161ega kraja in se poveselite, saj ni praznik kurentovanja ni\u010d drugega kor rajanje in veselje.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/12963_479522545440971_100228217_n.jpg\"><img decoding=\"async\" loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-medium wp-image-967\" alt=\"12963_479522545440971_100228217_n\" src=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/12963_479522545440971_100228217_n-300x225.jpg\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/12963_479522545440971_100228217_n-300x225.jpg 300w, http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/12963_479522545440971_100228217_n-600x450.jpg 600w, http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/12963_479522545440971_100228217_n.jpg 960w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Kurentovanje v Ljubljani, foto: Irena Urankar<\/p>\n<p>ZA RAZ\u0160IRJEN \u010cLANEK O PUSTOVANJU NA SLOVENSKEM V RAZLI\u010cNIH POKRAJINAH KLIKNITE TUKAJ &#8211; <a title=\"Pustovanje na slovenskem\" href=\"http:\/\/veles.si\/?page_id=453\" target=\"_blank\">KLIKNI.<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pust in Kurent sta mitolo\u0161ki bitji. O Pustu je znanega bore malo. Na Gorenjskem so npr. neko\u010d govorili otrokom pred pustnim torkom, da morajo moliti k svetemu Pustu. Dandanes velja Kurent za pustno \u0161emo, ki odganja zimo, sicer pa je Kurent slovenski avtohtoni bog, koliko je star pa ne ve nih\u010de; omembe najdemo \u017ee v [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/966"}],"collection":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=966"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/966\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":968,"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/966\/revisions\/968"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/veles.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=966"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}