![\"JARILO](\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/JARILO-illustation.jpg\")
<\/a><\/p>\nJarilo je Perunov sin, ki ga Veles odpelje v svoje podzemlje. Je bog rodnosti, prina\u0161alec pomladi, ki vsako pomlad prihaja na povr\u0161je. Njegovo ime izhaja iz korena \u00bbjar\u00ab, kar v arhai\u010dnem jeziku pomeni novo rast, sve\u017eo energijo, tudi vzkipljivost. Jurij je simbol son\u010dne mo\u010di, ki zemljo prebudi. Umetniki iz slovanskih de\u017eel ga velikokrat uprizarjamo kot pol \u010dloveka pol konja ker ponekod jurjeve pesmi govorijo, da obenem jezdi in hodi.
\nJurjevanje, prihod Jarila, so po celotni Sloveniji praznovali druga\u010de. Skupno je bilo kurjenje kresov, skakanje \u010dez ogenj, petje, rajanje, veselje, da je pri\u0161lo novo rodno leto, skupna je simbolika boja med podzemljem in Jarilom. V Prekmurju npr. se Zeleni Jurij ali Vesnik (odet v br\u0161ljan) bori z Raboljem, ki predstavlja podzemsko bo\u017eanstvo, laufarji iz Cerknice pa ravno tako predstavljajo zimo, ki jo Jurij premaga. Pri nas je poznan star obi\u010daj z juga de\u017eele, da Jarilo\/Zeleni Jurij, prina\u0161a k vsaki hi\u0161i rodnost s podarjeno brezovo vejico. S prihodom Jarila se na poljih pri\u010dnejo vsa pomembna dela v navezi s setvijo, ko je zemlja spet plodna. V\u010dasih so jurjevali konec parila, ko so pri\u010deli gnati na pa\u0161o, v baltoslovanskih de\u017eelah so Jarila praznovali 15. aprila, v Belorusiji na 27. aprila.
\nPodobnosti s kr\u0161\u010danskim praznikom Velike No\u010di niso naklju\u010dne, kjer gre za vstajenje od mrtvih. Na spomlad na\u0161e ljudstvo od nekdaj \u010dasti prihod pomladnega boga iz onostranstva, ki prina\u0161a novo \u017eivljenje in nove mo\u010di.
\nNa svoji poti iz podzemlja, ki se pri\u010dne na spomladanski ekvinokcij, Jarilo sre\u010da Maro, ponudi mu jabolko, s tem naka\u017ee, da se je voljna poro\u010diti z njim. Na pomlad se zaro\u010dita, na poletje pa poro\u010dita, na solsticij, poleg najve\u010dje mo\u010di sonca, praznujemo tudi njuno poroko.
\nSpomin na njegove vojne karakteristike prepoznamo v voja\u0161kem vzkliku: \u201cna juri\u0161\u201d pred bitko, iz \u010desar spet izpeljemo njegovo ime. Primarno je Jarilo agrarni bog, prina\u0161alec pomladi in rodovitnosti, vojne lastnosti pa so tudi njegova t.i. genska dedi\u0161\u010dina, saj je sin gromovnika Peruna, ki je bog pravice in za\u0161\u010ditnik vojakov, h kateremu so klicali pred bitko.<\/p>\n
Na Krasu pa so zgodaj spomladi klicali k Dajbogu, Dajbogecu, ki je sicer poznan tudi po drugih slovanskih de\u017eelah kot sin Svaroga in bog sonca. Na\u0161i kra\u0161ki predniki so mu v obredju peli pesem, ki se je ohranila v dodelani obliki \u0161e do dandanes.<\/p>\n
Vabimo vas na izlet na vzhodni del dr\u017eave ob reko Sotlo. Svete Gore nad Sotlo se nahajajo v Bistrici ob Sotli na hribu, kamor se lahko z avtom odpeljete do gosti\u0161\u010da, potem pa vas zelo strma pe\u0161pot vodi do cerkve in kapelic na vrhu, kamor pridete le po nekaj minutah. Na vrhu stoji kar pet cerkva oz. kapel, Marijina je najve\u010dja. Najstarej\u0161a je kapela Sv. Jurija \u017ee iz predvidoma 9. stoletja. Na\u0161li so \u0161e starej\u0161e temelje, ki jih postavljajo v 5. ali 6. stoletje.
\nMnoge zgodovinarje bega s svojim skriv-nostnim \u010drtastim napisom nad vhodom in vgrajenim reliefom. Eni pravijo, da gre za Janeza Krstnika, drugi pa, da gre za starej\u0161i, vegetacijski kult, ki najbr\u017e nakazuje na enakono\u010dje, saj sta ob njem poln in prazen krog, kvadrat pod njim iz katerega se dviga pa ponazarja podzemlje, ki ga je zapustil in pri\u0161el ozelenit naravo. Obi\u010dajna praksa je tudi bila, da so na mestih staroverskih hramov nato postavljali kr\u0161\u010danske cerkve. Zaenkrat pa ostaja le pri teoriji, vsekakor pa nosi mo\u010dan starodaven pridih tudi sama pokrajina, saj se v bli\u017eini nahaja \u0161e Gradi\u0161\u010de (gradi\u0161\u010da se imenujejo neko\u010d \u017eeleznodobna utrjena mesta), reka Sotla in kraj \u00bbTreb\u010de\u00ab (kraje s tovrstnimi in podobnimi imeni raziskovalci razlagajo kor svete kraje obredij in daritev).<\/p>\n
\u010ce vas navdu\u0161ujejo gradovi, si lahko ogledate tudi grad Podsreda v neposredni bli\u017eini. \u010ce pa vas \u010das ne preganja, vas vljudno vabimo naprej v smeri Novega Mesta in toplo priporo\u010damo ogled gradu Struga v bli\u017eini Oto\u010dca. Do tja boste potrebovali slabo urico vo\u017enje. Struga je edini tovrstni \u017divi Muzej pri nas, kjer va\u0161o skupino pri\u010daka grajska gospa Eleonora v srednjeve\u0161kih obla\u010dilih skupaj z drugimi prebivalci gradu. Skozi razli\u010dne zgodovinske sobe vas popelje skozi na\u0161o slovensko zgodovino na zelo zabaven in pou\u010den na\u010din, vse skupaj za\u010dinjeno s podrobnostmi vsakdanjika. V zadnji sobi pa vas \u010daka poslastica \u2013 kratka predstavitev na\u0161e stare vere in \u0161eg na\u0161ih prednikov.<\/p>\n