![\"Kresnik](\"http:\/\/veles.si\/wp-content\/uploads\/Kresnik-illustration-folk-tale-about-staling-wicked-snake-witch-crown-Kresnik-is-the-decendant-of-Perun1.jpg\")
<\/a><\/p>\nKresnik je na\u0161 avtohtoni slovenski bog, poznan\u00a0po vsej de\u017eeli, \u0161e posebno na vzhodu in tudi v delu Hrva\u0161ke.
\nV na\u0161i stari veri se bogovi in druga mitolo\u0161ka bitja ka\u017eejo skozi naravo in elemente: skozi vodo se ka\u017ee energija Mare, \u017dive, Moko\u0161, Ekorne in drugih lo-
\nkalnih boginj, vetrovom kraljuje na\u0161 Vetrnik (Stribog v drugih de\u017eelah), podzemlju vlada Veles. Skozi ogenj, ki je simbol sonca na zemlji, pa se nam ka\u017ee son\u010dno bo\u017eanstvo. Simbolizira rojstvo, svetlobo, \u017eivljenje.
\nNajva\u017enej\u0161a funkcija son\u010dnega boga sta najdalj\u0161i dan in najve\u010dja mo\u010d \u2013 kar Kresnik dose\u017ee na poletni solsticij. Ljudje so takrat zakurili kres, se veselili, plesali in skakali \u010dez ogenj, darovali \u017eive\u017e in cvetje, nabirali so zdravilne rastline, kresnice so pele kresne pesmi. Obi\u010daji so prehajali iz roda v rod vse do danes, ko se tovrstna obredja \u0161e vedno godijo v spomin na stare \u010dase.<\/p>\n
Staroslovansko leto se ka\u017ee skozi razli\u010dne stopnje, Sonce dobiva razli\u010dne podobe skozi letni \u010das: Jarilo, ki prinese pomlad, je simbol son\u010dne mo\u010di, ki zemljo prebudi. Na svoji poti dose\u017ee najvi\u0161jo stopnjo, ko postane dan najdalj\u0161i. In na to najkraj\u0161o no\u010d v letu stara vera praznuje tudi sveto poroko med Jarilom in Maro-tega boga pa v poletju spoznamo kot Kresnika. Obredja vklju\u010dujejo tako ogenj in vodo kot simbol bo\u017eje zdru\u017eitve, neba in zemlje. Kresovanje je tudi praznik ljubezni. Na\u0161i predniki so posnemali bogove, zato so se tudi sami poro\u010dali na kresno no\u010d in takrat spo\u010denjali otroke. Otroci so se tako rojevali spomladi in imeli zato tudi ve\u010djo mo\u017enost pre\u017eivetja. Ljudsko izro\u010dilo pravi, da je kresna no\u010d magi\u010dna in da
\nimajo takrat nabrane zdravilne rastline \u0161e posebno mo\u010d.
\nPreden pa je v ospredje pri\u0161el kult sonca, so na\u0161i predniki \u010dastili prvotno bo\u017eanstvo groma in bliska, ki ga v slovanskih de\u017eelah poznamo pod imenom Perun. Vemo, da se je Perun boril s podzemnim bitjem \u2013 Velesom, ker mu je vzel sina Jarila, ga vzgajal kot svojega. Motiv boja voj\u0161\u010daka Peruna z zmajem ali ka\u010do (Veles) je pogost motiv v staroverski umetnosti. Kult tega bo\u017eanstva je po\u010dasi prehajal v zaton in vzpostavilo se je \u010da\u0161\u010denje sonca. Za Kresnika so zna\u010dilne tudi funkcije, ki bi jih sicer pripisali bogu gromovniku-s svojimi sovra\u017eniki se bori s strelo in se preva\u017ea po nebu, zato gre pri Kresniku zagotovo za ostanek najstarej\u0161ega kulta vrhovnega boga, ki je dobil kasneje tudi son\u010dno funkcijo.
\nTekom \u010dasa pa so kresniki postali tudi narodni junaki, ki so naredili pomembna in juna\u0161ka dejanja.
\nNa zahodu so neko\u010d ob poletnem solsticiju klicali k bogu Kresu in prosili naj ne kresni v njihovo hi\u0161o, kjer zopet zasledimo Kresa kot simbol sonca ob najve\u010dji mo\u010di obenem pa me\u010de na zemljo tudi strele.
\nKresi Kresniku v \u010dast se danes imenujejo \u0161entjan\u017eevi kresi, Kresnikovo vlogo pa je prevzel Janez (Ivan) Krstnik, od koder tudi ime Ivanje.<\/p>\n
Ker je po mitolo\u0161kem izro\u010dilu Kresnikovo domovanje postavljeno na stekleno goro, kjer se danes nahaja grad Vurberk, vas vabimo na vzhod dr\u017eave. Tam je stala \u010dudodelna jablana in vodni izvir. V teh krajih povedo, da se je Kresnik boril s Ka\u010djo kraljico, druga zgodba govori, kako je po\u0161ast ukradla Kresnikovo partnerko Vesino, ki jo je re\u0161il. Z gradu se vam razprostira pre\u010dudovit pogled na Dravsko polje, nad katerim se je Kresnik boril z zmajem\/ka\u010do. Ker ste v bli\u017eini Ptuja, vas vabimo tudi na prijeten sprehod po starem mestnem jedru, ustavite se na kavi ob Dravi-v\u010dasih so vodnemu duhu Gestrinu ribi\u010di tod okoli darovali, da jim ne bi delal te\u017eav. Ptujski grad, ki je urejen v muzej, je vsekakor vreden ogleda in prav tako muzej pod hribom, ki je urejen iz nekdanjega samostana. Na grajskem hribu so na\u0161li tudi staroslovanske grobove, prav tako je na hribu neko\u010d stalo staroversko sveti\u0161\u010de, na \u017ealost pa podatek o \u010da\u0161\u010denem bo\u017eanstvu ni znan.
\nNa sliki je prikazan Kresnik kakor nam ga podaja mitolo\u0161ka zgodba, ki jo je zapisal Jakob Kelemina \u2013 ka\u010dja kraljica izkori\u0161\u010da ljudi sosednje de\u017eele in po\u0161ilja svoje slu\u017eabnike krast pridelek, Kresnik se ji zoperstavi ob igri kart in ukrade zlato krono.<\/p>\n