Domačnost, umirjenost, mehkoba, hvaležnost, ženska milina in ustvarjalnost so tisi občutki, ki prežemajo mesec vinotok – oktober. To je ženski mesec, ki mu kraljuje vzhodnoslovanska boginja Mokoš, velika mati, edina boginja Vladimirjevega, kijevskega panteona, ki bdi nad ženami.
Srečujemo jo po vsej Slaviji na tradicionalnih vezeninah, kjer je običajno uprizorjena kot žensko bitje s pticami (simbol prehoda), ki v sebi nosi še eno bitje. Je zaščitnica predic, ženskih opravil, porodnic.
Njen praznik je zadnji petek v tem mesecu. Takrat je že v zadnjem tromesečju nosečnosti, preden se nato na zimski solsticij, oz. sončni obrat, rodi novo sonce.

To je čas za nas, ženske. Zunanja, „moška opravila“ se končajo, pobiramo še zadnje poljščine. Nato se začno dela predenja, tkanja, šivanja. To je čas povezovanja med nami in za nas.

V sebi tkemo nove misli, ideje, šivamo nove projekte. Prepustimo se ustvarjalnemu duhu. V tem času najdemo tudi mir, ki nam omogoča kvalitetnejše prečiščevanje preteklosti in snovanje prihodnosti.
Duh časa, premik navznoter, se sklada s šamansko predstavo sveta, ko pride jesen črne barve (introspekcija), ko kopičimo energijo, pri tem pa nam pomaga šamanska totemska žival – medved.
Vodi nas Mokošina energija, pomaga nam pri ponovni vzpostavitvi stika s seboj, pri utrjevanju poslanstev ali ponovnih premislekih o njih v tem prehodnem življenju.

Mokoš nas vodi, da se znotraj sebe na jesen uglasimo.
Vse tkanje in šivanje nove prihodnosti je namreč lahko na dolgi rok uspešno le, če znamo poglobljeno in analitično pogledati v preteklost, se učiti iz napak in zatem odločno počistiti z vsem, kar nam zdaj več ne služi.
Predvsem je to tudi čas ženskega poglabljanja, kjer je pomembno, da ji moški stoji ob strani.
V starih časih so si izkazali ljubezen tako, da je po skupnem druženju ob predenju ljubljenemu dekletu fant nosil njen kolovrat domov.
Z vsakim letom, novimi življenjskimi izkušnjami, oblikujemo svojo ženskost, ki je najboljše usklajena, če se zavedamo tako svojega bojevniškega potenciala, ki nam daje moč za premostitev ovir, predvsem pa svoje ženske miline, ki, veliko bolj kot drugo orožje, lahko spreminja svet.

Mokoš nas tudi opominja, da se moramo ženske družiti in povezovati med seboj. Najti čas druga za drugo in za skupno ustvarjanje. Takrat postane ženska moč neizmerna.

Mokoš je sila, ki nas bogati v času umirjanja matere narave. Bolj ko se bomo povezovale z naravo in njenim naravnim ciklom, lažje najdemo same sebe in samo tako lahko najboljše uresničimo vse svoje potenciale. Tako pa imamo tudi dovolj moči, da lahko drugim pomagamo na njihovih poteh.

Mokoš nas spominja, da v sebi vedno nosimo novo življenje, nove priložnosti in moč za nove začetke.
Da se moramo znati prepustiti boginji, negovanju telesa, duha in duše.