Milina, hvaležnost, obilje, ljubezen, veselje do življenja so lastnosti boginje Žive s čemer nas navdaja predvsem v času intenzivnega pobiranja plodov, še posebno v času žetve.
Živo vedno srečujemo v povezavi z žetvijo. Za polabske Slovane je veljala za glavno boginjo, izročilo na hrvaškem pravi, da je naučila ljudi delati z zemljo.
Živa je tudi boginja vode, ki je kot taka še predhodnica zemlje, njeno ime stoji za t.i. „živo vodo“, izvirsko vodo, s tem pa tudi izvir samega življenja. Predvsem pri Poljakih in Čehih je vedno povezana v glavnem z žitom, žetvijo, povezujejo jo z grško Demeter, rimsko Ceres in skandinavsko Sif.
Živo so uprizarjali kot lepo žensko z bujnim oprsjem, dolgimi svetlimi, žitnimi lasmi. Pri Polabcih sta njena glavna atributa jabolko in vinska trta, pri Čehih in Poljakih ter nekaterih drugih Slovanih pa klasje.
Pri nas v ljudskem izročilu srečamo Maro, ki ima nekatere Živine lastnosti. Poznamo obredja na vzhodu naše dežele, kjer vodi darujejo jabolko, ki je simbol plodnosti, rodovitnosti, zdravja. Živa je boginja življenja in s tem tudi zaščitnica otrok. Predstave o njej in otrocih se zlahka manifestirajo tudi v liku Device z malim Jezusom.
Na Blejskem otoku stoji mala cerkev Sv. Marije.
Poleg starejše cerkve so našli temelje zgradbe za katero domnevajo, da je bilo nekoč staroversko svetišče.
Na Bledu gostje lahko preživijo počitnice tudi v toplicah. Izvir termalne vode/vrelca ima 22 stopinj, kopanje v tej vodi pa ugodno vpliva na notranje organe in živčevje.
V današnji Nemčiji v Ratzeburgu oz. Ratiboru, je stalo njeno svetišče na otočku sredi jezera. Posvečen ji je bil izvir Aqua Siwa – Živa Voda. Danes tam stojijo toplice. Kjer pa je nekoč stal sam hram, stoji cerkev Sv. Marije. Podobnosti ne moremo zgrešiti.
Blejski otok je del slavnega Blejskega trikota, kjer tri kultne točke nekdanjih svetišč v trikotnik (tročan, Triglav) povezujejo Dobra Gora, Blejski otok in Gradiška (čaščenje nebesnega božanstva, zemlje in podzemlja).
Nekateri uživamo v delu na vrtu, sledimo določenim permakulturnim in biodinamičnim principom. To nam ponuja svojevrstno meditacijo in povezavo z božanskimi silami. Vemo, da plodov nikoli ne smemo pobirati v slabem razpoloženju. Tako kot ne smemo s slabo voljo pripravljati obroka, ker bomo postregli s slabo energijo. Tako se moramo tudi dela na vrtu lotiti s hvaležnostjo in veseljem, da vzpostavimo stik z zemljo in nam bo dobro voljo vračala.
Nekateri iz lastnih izkušenj in bogatih eksperimentov vemo, kako pomembno je slediti duhovnemu utripu tovrstnega početja.
Nič na tem svetu ni samoumevno, delo s pridelovanjem hrane pa je prežeto z vzajemnostjo. Narava nam je dala čisto in rodno zemljo, mi pa moramo z delom lastnih rok zemljo ohranjati plodno, zdravo, da si zagotovimo ustrezne pridelke. Tudi energijsko polne.
Živo pa seveda ne povezujemo le z delom na poljih marveč s pobiranjem plodov kakršnegakoli dela, ki nam nudi preživetje.
Živa je steber naše osnovne življenjske energije, ki jo moramo na različne načine negovati, da ohranjamo moč, da nato v sadovih svojega dela znamo uživati ter biti ponosni na svoje ustvarjanje.
Živa je sveti izvir našega lastnega bitja, znanje in moč, da cenimo sebe in vse dobro okoli nas, da znamo ceniti tudi slabe izkušnje in iz njih potegniti dobro. Živa v nas vzpodbuja hvaležnost in zavedanje, da ni nič samoumevno, da nam je vsak trenutek le podarjen. Na nas pa je, kako ga bomo preživeli. Ali bomo jutri zanj hvaležni, ali ga bomo zapravili.
