Polkonj

Oj svetel, svetel grad stoji,
pred gradam so lipe tri,
pred gradam so lipe tri.
Pod lipam zbor častit sedi,
V sredi svetli gospodar.
Rožič zvit prime v roke,
in piska, tresejo se gore. /…/
Drugič piska, zaroži,
drug služabnik tu stoji,
»Kaj se kaj po svet godi,
nam razloži sluga ti!«

»Jaz pridem iz druge dežele,
kjer Polkonji so doma:
Za vojske navajeni,
kot blisk so urni, strašni,
Pesoglave uganjajo,
ki nič človeškega ne vedo.« /…/ 4

 

Izročila o. t.i. kentavrih so pri nas zelo skromna a obstajajo.
V prvi polovici 19. stoletja je Matevž Ravnikar z Gorenjske zapisal pesem, ki je tu navedena.

V pesmi vidimo, da polkonju pripada vojni atribut kar pa je zanimivo, saj jih ima tudi starodavni bog Jarilo, prinašalec pomladi, zelenja in novega rodnega cikla, ki svojo pot začne na enakonočje z zaprtjem vrat podzemlja, v malem travnu/aprilu pa dokončno prinese pomlad, kar je še dandanes ohranjeno v prastarem običaju jurjevanja.
Spomladanski čas je čas novih začetkov, potentne in sveže energije, kar predstavlja ta prastari vegetacijski bog, deseti brat, ki ga umetniki že dolgo upodabljajo tudi kot polkonja.

V Beneški Sloveniji so kasneje polkonji zavzeli mesto bojevnikov, ki so se borili proti kristjanom.
Iz štajerskega opisa Josipa Pajka pa pa spoznamo polkonje kot gologlava bitja z brado, v zadnjem delu konjska, ki so se borili proti Pesoglavcem.
Na Bledu so našli pasno sponko z upodobitvijo polkonja iz 8. stoletja. A. Pleterski povezuje polkonja z rojstvom novega sonca ob božičnem kresu. Sv. Štefan namreč razglasi rojstvo Kristusa le dan kasneje, ta svetnik pa je stopil na mesto nekdanjega božanstva povezanega s konjem.
Na Dobri Gori pri Bledu so blagoslavljali konje na štefanovo. Dobra gora v blejskem svetem trikotu oz. T.i. »tročanu« (sistem gradnje predkrščanskih svetišč upoštevajoč energijske točke in kot, točko vrhovnega boga, vodo kot simbol ženske, jamo ali pokopališče kot simbol podzemne sile) predstavlja točko čaščenja Peruna, boga vojne, pravice, rodovitnosti, upravljalca neba.

Kot dobro vemo pa je konj tudi simbol plodnosti, moški so nekoč nosili izvezene srajce s konjskim motivom, da bi povečali svojo plodnost.
Tudi spomladanski Jarilo, včasih upodobljen kot polkonj, je povezan s plodnostjo, prinaša nov rodni cikel zemlje, obenem pa začne letno pot skupaj z boginjo Maro, devet mesecev kasneje na zimski solsticij pa se rodi novo Sonce, sin vrhovnega boga stvaritelja, Svaroga.

4 Kropej M., Od Ajda do zlatoroga, Slovenska bajeslovna bitja, 2008, str.163

polkonj