Kresnik

Kresnik, slovenski sončni junak, je eden izmed najbolj prepoznavnih božanstev pri nas, kresovanje ob poletnem solsticiju oz. tradicionalno 23. 6. pa kot praznik največje moči Sonca. Rekli so nekoč, da se »o kresi dan obesi«, da torej Sonce stoji tri dni. Istočasno praznovanje svete poroke pa velja za najpomembnejši staroverski praznik.
Stari praznik je nato prevzelo krščansko šentjanževo, torej Ivan Krstnik, še vedno pa smo tudi dandanes priča mnogim starim ostankom nekdanjih praks, kljub povsem novi preobleki.
Za Kresnika in poroko kurimo kresove, preskakujemo ogenj kot nekoč, da si zagotavljamo zdravje, plodnost, s praprotjo in drugimi rastlinami, ki imajo takrat še posebni energijski naboj, pa odvračamo slabe sile, prav tako počnemo to s pesmijo, kot so počela dekleta nekdaj v skupini. Pele so kresne pesmi in hodile v belo oblečene od hiše do hiše. Verjeli so, da bodo s tem zagotovili dobro letino in zaščitili Zemljo. Zelo pomembno in nujno v kresnih obredjih pa je tudi simbolično očiščevanje z vodo.

Kresnik v slovenskih zgodbah prevzema vlogo predvsem sončnega junaka, tudi gromovnika, bori se s kačo ali zmajem, rešuje svojo izvoljenko, ko premaga svojega nasprotnika pada pšenica namesto dežja, kar zagotavlja plodnost. V teh zgodbah, ki so se stoletja ohranjale in bile med našim ljudstvom zapisane, lahko zelo očitno izluščimo našo lokalno različico osrednjega slovanskega mita o boju med gromovnikom Perunom in podzemnim Velesom. To je mit, kakršnega poznamo domala pri vseh evropskih duhovnih izročilih, pa tudi drugje, pred prihodom krščanstva: pri grkih nasprotujoča si Zeus in Tifon, pri skandinavcih Thor in Jormungandr, pri baltih Perkunas in Velnias, pri hindujcih Indra in Vritra, pri irancih Atar in Aži Dahako, pri babiloncih Marduk in Tiamat, pri egipčanih Ra in Apofis itd.
O Kresniku je pri nas zapisanih mnogo zgodb, kar nakazuje, da ima med ljudmi zares pomembno vlogo, največkrat pa je osrednji motiv ravno omenjeni boj sončnega junaka, ki pa ima tudi brata Trota, po svoji specifiki še bolj podobnega Perunu, obenem pa junak čuva ali rešuje svojo izvoljenko Vesino, Marjetico, Devo… pa naj bo na tem mestu podana le ena izmed zgodb, več pa si jih lahko preberete v literaturi, ki je navedena med viri.
D. Trstenjak nam je zapustil tole izročilo:
»Moja rajna mati so mi večkrat pripovedovali od steklene gore. Ta gora je daleč, daleč v jutrovi deželi. Na najej stoji zlat grad, v zlatem gradu pa je Kersnik. Pred gradom raste visoka jablan z zlatimi jabelki. Kdor je tako srečen, da pripleza na stekleno goro in si utrga zlato jabelko, ta nikdar ne umerje. Priplezal je svoje dni neki Vidovina do zlatega grada; ali ker se ni prekrižal v jutro, ko je ustal, se je spet speljal v ravnico, kjer ga je lintver požerl. Enako povest imajo tudi Polaci.« 6
Druga zgodba pa pravi:
»Krstnik ali Kresnik se je enkrat zaljubil v lepo hčer kačje kraljice. Ker ni drugače mogel priti v kraljičino palačo, spremenil se je v palčnika. Ko je na dvorišče prišel, so se mu vsi smejali in ga za norca imeli. Ponoči pa se je spremenil v lepega junaka in je kraljično s seboj vzel. Se maščevati nad njim, poslal je kačji kralj zmaja – sasa ali sesa v Vurberg. Zmaj je lezel prek Drave, pravi ljudstvo, in je bil tako grozovito velik, da je tok Drave zadrževal. Drava je prestopila svoj breg in je poplavila vse Ptujsko polje. Kača se je vlekla skozi gorice, kjer se še sedaj vijugast jašek vidi, proti silnemu gradu ter je oklenila s svojim truplom gradu močno zidovje, rep v gobec potegnivša. V gradu je živela zaprta lepa kraljična z imenom Vesina. Šest mesecev je zmaj na Vesino pred gradom prežal. Na Jurjevo pa je prišel lepo grof Krsnik s svetlim mečem in se je postavil nad kačo. Kača pa je imela peroti in je v zrak zletela. Pa tudi Krsnik premaga kačo, vrže jo v globoki grajski studenec, in o tam priklene s silnim lancem na pečino, kjer še dan današnji leži. Ko je Krsnik sesa premagal, padla je sama zlata pšenička na zemljo. Krsnik si je Vesino vzel za ženo in je ž njo srečno živel.« 7

6 Kropej M., Od Ajda do zlatoroga, Slovenska bajeslovna bitja, 2008, str.59
7 Kropej M., Od Ajda do zlatoroga, Slovenska bajeslovna bitja, 2008, str.62

KRESNIK protecting Vesina from dragon