Riba po morju plava,
riba Faronika.

Jezus za njo priplava
po morju globočin:

ʺO le čakaj, čakaj, riba,
riba Faronika!

Te bomo kaj prašali,
kak se po svet godi.ʺ

ʺČe bom jest z mojim repom zvila,
ves svet potopljen bo;

Če se bom jest na moj hrbt zvrnila,
ves svet pogubljen bo.ʺ

ʺO nikar, nikar, riba,
riba Faronika!

Zavolj nedolžnih otročičev,
zavolj porodnih žen.ʺ

Faronika v našem izročilu nosi svet na svojem hrbtu, plava s tokom brezčasnega kozmosa. Zemljo varuje, ji daje moč in s tem prevzema usodo vsega in vseh na Zemlji, premik njenih plavuti povzroča potrese, zamahi z repom pa povodenj.

O Ribi Faroniki pravijo, da ko na svetu ne bo več pravice – se bo Faronika potopila v globine ocenama in cel naš planet z njo.
Motiv Ribe Faronike je precej razširjen v ljudski umetnosti na zelo različnih področjih, upodobljena pa je kot riba, kot pol ženska pol riba z enim ali dvema repoma.

Njena mitična osnova sega globoko v čas pred krščanstvom, saj podoben motiv srečamo tudi pri ameriških staroselcih, potresnih območjih Pacifika in na azijski strani Pacifika. Kasneje jo srečamo v stari zavezi in predstavlja faraonove vojščake pa tudi hčere, ki so izginili v rdečem morju in se spremenili v pol ribe pol ljudi.
Tako imajo morske deklice Faronike velikokrat na glavi krono kot znak vladajočega razreda, s tem pa simbolično pridobijo tudi naziv gospodarice usode.
Navedena pesem izhaja s primorskega, s Tolminskega, zapisal jo je Ivan Kokošar konec 19. stoletja. Izročila so znan tudi drugje, 1911 je Kühar zapisal poročilo, da ljudje verjamejo v dve ribi, ki plavata po vodi, ki lahko sprožita potresen, kako so ljudje govorili, da je bilo nekoč dosti rakov, od zadnjega potresa, zdaj pa, da jih ni več.
V Porabju poznajo izročilo o ribi, ki s svojim premikanjem kar vsakih sedem let povzroči potres.

Ena izmed najstarejših, nam poznanih, upodobitev Faronike je iz 8. stoletja v Čedadu, kamen hranijo v muzeju.

Kozmogonska kača, ali pa riba…bitje, ki počiva v morju in predstavlja za svet stalno grozečo nevarnost je predstava, verovanje mnogih ljudstev. Po proto-indoevropski predstavi Varuna jezdi takšni ribi in nato ustvari svet iz kaosa. Tako pri Feničanih kot v svetem pismu pa srečamo morskega zmaja Leviatana, ki lahko povzroči propad sveta…tako kot babilonski Tiamat in drugi.
I. Grafenauer meni, da je prvotno izročilo vsebovalo eno ribo, motiv dveh riob pa naj bi bil prirejen kasneje, ko se je že začelo razširjati krščanstvo.