Vsa evropska predkrščanska izročila poznajo vile ali druga mitološka bitja, ki napovedo človekovo usodo, in tudi pri nas ni nič drugače.

Zanimivo pa je, da se največkrat pojavljajo v troje, kjer zasledimo troje različnih časovnih obdobij, ki jih predstavljajo in se nam kažejo kot trojna Boginja, prav na sveti trojnosti, na TRIGLAVU, tročanu, pa stoji staroverska duhovna praksa.
Svetišča so predniki gradili s tremi točkami čaščenja vrhovnega boga, boginje, ki jo predstavlja element vode in jama ali pokopališče, ki zaznamuje podzemno boštvo. Na točno določene energijske točke so postavljali kamne-kačje glave, da bi zdravili Naravo in človeka. V sozvočju treh elementov so gradili svoje domačije, da bi se ubranili pred strelo/požarom, slabo letino/sušo ali poplavami. Dolenjski raziskovalec Sever meni, da se tudi agregatna stanja vode povezujejo kot vodno božanstvo v sveto trojico, boga s tremi glavami ali pa kot skupek treh bogov-svete trojice pa poznajo tudi hindujci v Trimurtiju.

Ob posebnih priložnostih so naši predniki spekli bel kruh, tudi ob življenjskih prelomnicah, kruh je človeka spremljal od rojstva do pogreba in tako je tudi porodnica dobila bel kruh.
Sojenice krasijo mesec gruden zato, ker je ta zaznamovan s svetim rojstvom božjega sina, po starih verovanjih je to ob zimskem solsticiju, ko praznujemo rojstvo božjega sina, po starih prepričanjih Božiča Svarožiča. Staroverska praznovanja se godijo še danes spet javno, čeprav so se morala za dolgo časa izvajati umaknjeno.
Verovanje v usodo in Sojenice oz. Rojenice je zakoreninjeno globoko nazaj v čas, v 15. stoletju pa je bilo izročilo, kot je bilo že stoletja poznano med ljudmi, tudi zapisano. V 19. stoletju pa Matevž Ravnikar-Poženčan o njih zapiše kakor so verovali:

»O teh pravijo, da so tri, ki ob rojstvu človeka vsekdar pridejo v hišo, da določijo njegovo usodo. Hlebec kruh mora biti ob tej priložnosti zanje vselej na mizi pripravljen. Ena izmed Park nasnuje nit življenja, druga prede dalje, tretja pa ob človekovi smrti nit življenja prereže. Imen teh Park ne navajajo.« 12

Jakob Kelemina pa nam je zapisal:
»IČloveku se osodi vse njegovo življenje, ko se na svet rodi. Osodijo pa mu Sojenice, ki jih je troje. Nekateri pravijo, da prva sodi mladost, druga zakonsko življenje, tretja pa starost; drugi pa pravijo, da ena sodi veselo pa srečno življenje, ena žalostno pa nesrečno, ena pa smrt. Poslednja je vselej belo oblečena, oni dve pa rdeče, plavo ali drugače, tako da je barva njune obleke v skladu s sodbo. – Stara slovenska navada je, da na stol položijo vino, pogačo pa kolač kruha, kadar se dete rodi. To pa delajo zato, ker so Sojenice med rojstvom za stolom, pa čim bolje obložen stol najdejo, bolj srečno življenje sodijo detetu, ki se na svet rodi.«

»ISojenice sodijo človeške krivice. Dobile so nekdaj tatu, ki je ukradel pšenico in grozdje, a to je največji greh našega kmeta. Sojenice so ga obsodile, da je moral vsak dan trikrat preplavati Muro. Sred Mure je strašen pondirek. Tam ga je hotela grda, kosmata pošast prijeti in potegniti v globočino. Imel pa je pri sebi kipec Majke božje iz Bistre in tako je srečno prestal naloženo kazen.« 13

12 Kropej M., Od Ajda do zlatoroga, Slovenska bajeslovna bitja, 2008, str.238
13 Kelemina J., Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva,1997, str.137