Vida in delo na vrtu v prosincu/januarju

Ena izmed našh najznamenitejših osebnosti je Slavo Batista. V njegovem sadovnjaku na Primorskem lahko uživamo v njegovem življenjskem delu – kamnitem panteonu naših bogov. Intervju z njim si lahko preberete na straneh društva Slovenski staroverci. Prijateljeval je s Franjom Ledićem, hrvaškim raziskovalcem mitologije, ki je sklepal, da je Vida žena vrhovnega boga.
Svarog je glavno božanstvo, prabog, njegovo ime pa iz “premikajočega se neba”, z ženo Vido sta imela otroke, mnoge bogove, ki jih poznamo v naši mitologiji. Ledić meni, da je na zbruškem idolu Svetovida, enem izmed redkih ohranjenih staroslovanskih idolov, prikazana tudi Vida, Svetovidova mati, za katero zapiše, da je zaščitnica zakonske sreče in boginja ljubezni.
Poznana je zgodba med nekaterimi slovanskimi narodi, da je Svarog ustvaril prvega moškega iz hrasta in žensko iz lipe. moškemu je vdahnil življenje Svarog, ženski pa Vida. Ponekod je ta boginja poznana tudi kot Lada.
Starpverci poznajo kult vegetacijskega boga, ki ga skozi leto srečujemo v več oblikah. Tako kot potuje Jurij skozi leto, ko postane Kresnik in se ponovno rodi kot Svarožič, potuje tudi lepa Vida. Sonce jo iz onega sveta zopet pripelje nazaj.
Vrhovna boginja, ki so jo častili polabski Slovani je bila Živa, pri vzhodnih Slovanih je bila ženski center boginja Mokoš. Meni se, da ima Mokoš dva aspekta, nebesnega, kjer jo povezujemo s Perunom in zemeljskega, kjer jo povezujemo z Velesom. Nodilo, profesor hrvaške zgodovine, je na podlagi zgodovinskih virov in ljudskega izročila nato pri južnih Slovanih opravil rekonstrukcijo svetega para Vid-Vida/Živa, torej skupek vrhovnega boga in boginje.
Na našem vrtu: V januarju gojimo dobro vizijo našega vrtnarskega projekta, saj je potrebna, poleg fizičnega dela, tudi pravilna usmeritev energij. Podali vam bomo le osnovne smernice za upravljanje z vašim vrtom po naravnih metodah, kamor bomo vključili tudi kakšno zanimivost iz staroslovanskega sveta, za natančnejše napotke preverite našo ponudbo delavnic in predavanj pod vodstvom agronomke Špele Kariž.
Čas mrtve narave do pomladi je tudi čas preminulih, ki mu kraljuje podzemni bog Veles, svetova živih in mrtvih sta pomešana, zato smo tako mi sami, naša domovanja, hlevi in drugi objekti, bolj dovzetni tudi za občutenje energij iz onostranstva. Obdobje od dneva pred božičem do 6. januarja imenujemo volčje noči. V zimskem času in vse do pomladi lahko na vse domače objekte narišemo ali obesimo simbol morce, šestlistnatega znamenja, ki po starodavnem verovanju odganja slabe duhove, lahko ga postavimo tudi na njivo.

Že v decembru smo skopali, ko še ni zmrzali, jamo, in različna semena naše zelenjave ter žit vkopali vanjo v steklenih kozarcih, da jih prepustimo delovanju kozmičnih sil, ki so takrat najmočnejše. Po 6. januarju jih izkopljemo.
Če ni zmrzali, obrezujemo trto, sadna drevja in žive meje. Med novembrom in februarjem je dobro, da tako sadovnjak kot vrt poškropimo z naravnimi škropili.
V januarju si tudi vzamemo čas za meditacijo na škodljivce. Brez da bi jim želeli škodovati, se usmerimo v meditacijah na njih in si želimo le zmanjšano škodo. Meditiramo lahko doma ali pa se odpravimo na vrt/njivo. Ne smemo le prositi, kozmičnim silam se tudi zahvalimo, da nam bodo ustregle.

vidax