Boris Čok, dolgoletni raziskovalec izročila na Krasu, je v svoji knjigi, V Siju mesečine, ki jo je konec leta 2012 izdal SAZU, zapisal bajko o Viležu. Imel je srebrne dolge lase, oblačil se je v kačje kože, vedno pa sta ga čuvala dva volkova.
Prebival je v jamah in ščitil vile. Če so vilam ljudje storili kaj hudega, se je maščeval. Moške, ki so zalezovali vile, je odvlekel v podzemlje. To je napravil tako, da je v njih dahnil strupeno sapo, nato pa so okameneli. Delal je tudi potrese s stresanjem kapnikov v jamah. Sonca ni maral, zato je hodil iz jame le v mesečini, in ko je plesal s svojimi vilami, sta nastajali megla in slana.
Pojav opazimo dostikrat pri jami Vilenici in v Gluhem dolu.
Zanimivi so kačji atributi tega mitološkega bitja, ki nas vsekakor takoj spomnijo na Velesa, boga podzemlja.
V bajkah, ki jih je zapisal Lojze Zupanc z drugega konca države, srečamo kot zaščitnika in voditelja vil povodnega moža, kjer gre zopet za lik, ki je vezan na spodnji svet.
Na našem vrtu:
Tudi v februarju si vzemimo čas za meditacijo za odganjanje škodljivcev. Vizualizirajmo naš željeni vrt, njivo s čimmanj škode zaradi škodljivcev, poprosimo Velesa, da nekaj živali zadrži v podzemlju. Do sredine februarja meditiramo in odganjamo vrane, šoje, prašiče, voluharje, …vrt ogradimo.
V februarju je praznik Sv. Blaža, ki naj bi nadomestil enega izmed Velesovih praznikov. Ker je Veles tudi pokrovitelj umetnosti, mu v zahvalo pri odganjanju škodljivcev lahko naredimo kakšno umetniško stvaritev ali se mu kako drugače zahvalimo. Preverite, zagotovo se bo na ta dan odvilo tudi zanimivo predavanje na to temo, ki ga organizira Irena Urankar. Kadar se obračamo h kozmičnim energijam in bogovom s prošnjami, je prav, da jim tudi nekaj damo v zameno.
V februarju se prične naša vrtičkarska akcija že kar doma, v stanovanju. V manjše lončke z ekološko zemljo posadimo semena, ki so se navzela kozmičnih energij v decembru in začetku januarja. Ob dnevih za korenino sejemo zeleno, čebulo, redkvice, v času za cvet pa brokoli.
Ob dnevih za plod sejemo bob, grah, papirko in paradižnik.
V rastlinjaku in topli gredi sejemo zgodnje zelje, špinačo, cvetačo, peteršilj, solato berivko, pri čemer smo zemljo predhodno, nekaj dni prej, škropili z naravnim škropivom iz njivske preslice.
Od zelišč in koristnih cvetlic v zaščiten prostor sejemo baziliko, vrtno materino dušico, luštrek in navadno meliso. Še vedno lahko pobiramo pridelke kot so radič, motovilec, zimski por, brstični ohrovt, peteršilj in korenje (če tla niso zamrznjena).
19. febrarja ne delajmo ničesar v zvezi z vrtičkanjem.
