Po vzhodnoslovanskem prepričanju je Rod vsemogočna ustvarjalna sila, ki ni bila nikoli personificirana. Ob Rodu poznamo tudi rožanico, ali v množini rožanice, po naše rojenice, ki napovedujejo usodo. V ruskih virih že v 11. stoletju srečamo podatke, da ljudje verujejo v demona po imenu Rod. Že ime samo pa nam pove, da gre za rod, torej družino, usodo, rojstvo.
V virih iz 11., 12. In 13. stoletja pa opazimo podatke, kako so Rodu in rožanicam prinašali sir, med in mleko v zahvalo in izvajali striženje las otrok v čast rožanicam.
Slovanska vera v usodo obstaja od nekdaj. Napovedujejo jo rojenice, ena izmed njih vedno napove tudi slabe stvari, nesrečo in napovedi slednje človek ne more spreminjati, kar prikazuje karmični zakon.
Rod naj bi ustvaril vse, prebival je v zlatem jajcu. Ustvaril je tri svetove, Jav, Nav in Prav, ustvaril vetrove, sonce, luno, strele, … nato pa je ustvaril sina, Svaroga, ki je njegovo delo nadaljeval, postavil naj bi 12 stebrov na katere je položil nebesni svod ter skoval zvezde na nebu.
Rod je zaščitnik naroda, roda, krvih vezi. Mnogi slovanski jeziki v besedah, ki so najosnovnejšega življenjskega pomena, nosijo Rodov koren – rodbina, roditi, priroda, narod, …
Na našem vrtu:
Junij je magični čas Starih Slovanov, ko praznujemo največji praznik – kresni večer. Sončni bog doseže največjo moč, to je Kresnik, Kres in čas svete poroke med nebom in Zemljo. To je čas veselja, ljubezni, utrjevanja vezi, ki si jih, skupaj z zdravjem in rodovitnostjo, zagotavljamo s tradicionalnim skokom čez ogenj.
Značilne so kresne pesmi, pesem je čudovito darilo bogovom. Slovenski Staroverci, oz. rodnoverci, bodo zopet organizirali obredja. Ob kresu imajo rastline še posebno magično moč, zato poskusimo takrat nabrati čimveč zdravilnih zelišč, ki bodo imela še večji učinek. Tudi praprot lahko naberemo in jo zataknemo za vrata in okna, saj je znano, da odganja zle sile.
Ob dnevih za cvet kosimo, saj bo takrat košeno seno boljše in ne bo možnosti, da bi splesnilo, ob dnevu za list pa, če še nismo, sejemo solate, radič, brstični ohrovt. Ob dnevu za plod škropimo žita. Sredi junija na dan za korenino okopavamo korenovke in osujemo krompir. Ob koncu junija izdelujemo škropiva iz baldrijana in koprive. Če bi na polno luno, 2. junija, nemara deževalo, je dobro, da naš vrt poškropimo s čajem iz njivske preslice, da ublažimo možnost nastanka gljivic.
Junij je odličen mesec za vzrejo lastnih semen. Za semena odberemo najlepše rastline vsake vrste, seme poberemo na tipičen dan za določeno povrtnino. Junija pobiramo baziliko, majaron, vrtno materino dušico, koper, šetraj, pehtran, ognjič, boreč, koprivo in navadni gabez.
Iz gabeza, namočenega v vodo naredimo gnojilo, ki je bogato s kalijem in dušikom, vse poletje lahko s tem preparatom zalivamo našo zelenjavo, dele gabeza pa lahko dodamo v sam kompost!
Spremljajte tudi Veles, agrarno-umetniško društvo. Na zapuščeni kmetiji družinske lasti pridelujemo vse pridelke na naraven način pod vodstvm agronomke Špele Kariž.
Pridelkov pa ne le prodajamo marveč za vas organiziramo tudi predavanja in delavnice na temo zdravega vrtičkanja. Posebnost ponudbe posesti Hruševje pa je Mitološki park, kjer lahko najavljene skupine preko lesenih idolov domače izdelave in drugih konstrukcij spoznajo kulturo naših prednikov na čisto poseben način, kakršen je v Sloveniji edinstven.
