Porevita poznajo zahodni Slovani, njegov tempelj z idolom se je nahajal na otoku Rujnu, ki je danes najsevernejši del Nemčije, nekoč slovanska zemlja z veličastnimi verskimi središči in svetišči, kamor so romali od blizu in daleč.
Najpomembnejši center je bil v starih časih rt Kap Arkona s Svetovidovim hramom, kamor so ljudje prinašali darove, se poslužili vedeževanja. Svečenik je tam prerokoval iz nivoja medice v idolovem rogu. Na podlagi obnašanja konja pa se je odločeval celo o zelo pomembnih državnih zadevah.
Idol Porevita je imel pet glav, »večglavje« je še posebej značilno za vero zahodnih Slovanov, je pa tudi pri nas in v vseslovanskem svetu poznan Triglav, ki ima tri
glave ter Svetovid s štirimi glavami.
V mestu Korenica je stal še poleg dveh zelo pomembnih bogov – to sta Rugevit in Porenut.
Raziskovalce imena kot so Rugevit, Porevit in Porenut še danes begajo in točnih podatkov o teh bogovih na žalost nimamo, vemo le, kakšni so bili in kje so stali, izdelani so bili iz lesa.
Porevit ni imel orožja, po nekaterih interpretacijah pa velja za boga gozda.
Poljski pisatelj Czesław Białczyński ga primerja z gozdnim demonom Lešijem, ki je poznan tudi pri vzhodnih Slovanih, znanim, med drugim, tudi pod imenom Borevit.
Na našem vrtu:
Avgust je čas žetve. Je čas, ko se zahvalimo boginji za vse sadove. 15. avgust je praznik, ki naj bi ga prekrilo kasnejše krščansko praznovanje Marijinega vnebovzetja. V avgustu se namreč počasi že začne eden izmed aspektov Boginje poslavljati in s tem se počasi počasi odmika tudi največja rodnost zemlje. Boginja prehaja iz zemeljske rodovitnosti v vedno več padavin.
Boginji se zahvalimo lahko tako, da ji darujemo kos kruha iz domačega žita, ali kakšnen kos naše zelenjave, cvetje, opravimo meditacijo, kjer se povežemo z Njo. Preverite strani našega društva za delavnice na temo staroslovanskega izročila.
Če se boste odpravljali na Gorenjsko, se spomnite svetišča boginje Žive na Bledu, naše boginje rodovitnosti, žetve, ki je uprizorjena s klasjem.
Naši predniki so povezali zadnji snop žita, ki so ga imenovali velesova brada. Dvignili so ga v nebo in potrepljali. Simbolično so se tako zahvalili bogovom s trepljanjem pa ubili žitnega duha. To je sončni bog, ki navidezno umre, z jesenjo namreč potuje v podzemlje in se nato spet vrne na pomlad. Naši predniki so verjeli v cikličnost življenja in vse je moralo umreti, da se je lahko spet vrnilo, začelo.
Julij in avgust sta čas mnogih prireditev na prostem, vzemimo si čas tudi zase, za družino, za kulturo in zabavo. Preverimo datume dogodkov in odprtih vrat različnih muzejev, ob določenih dnevih, nekateri prvo nedeljo, nekateri zadnjo nedeljo v mesecu, imajo prost vstop.
Če imamo težave z ušmi na fižolu, škropimo z mlekom in vodo. Avgusta sejemo na grede blitvo, rukolo, konec avgusta pa motovilec. V prvih dneh avgusta v času za cvet pobiramo zrela semena cvetnic. Ob dnevih za plod spravljamo pridelke, obrezujemo sadno drevje.
V zadnjem tednu je odličen čas za spravilo pridelkov. Nove prazne površine zasejemo z ajdo, gorčico, plavico. Posadimo lahko nov nasad jagod.
Tako kot v juliju, se lotimo tudi v avgustu pobiranja semen. Ko spravljamo krompir in čebulo – storimo to na dan za korenovke. Tudi v avgustu še izdelujemo škropiva iz rmana.
