Nikrmana in delo na vrtu v kimavcu/septembru

Na zahodu Slovenije se je stara vera ohranila do nedavnega. Gibanje t.i. »kačarjev« je skozi stoletja prenašalo stara izročila in modrosti prednikov. Postavljali so kamne z luknjami,»kačje glave«, na določene močno energijske točke in opravljali različna obredja v naravi ob izvirih, skalah, na gorah. S kamenjem so tvorili trikotnike v naravi imenovane »tročan«. Vse, kar so gradili je moralo biti narejeno v tročanu, da so dosegli ravnovesje energij in tako zavarovali sebe, svoje živali in domačije.
V tročanu so združene sile zemlje, ognja in vode.

Pavel Medvešček je raziskovalec in popisovalec naše stare vere na zahodu države in še danes, pri svojih osemdesetih letih, aktivno deluje na zapisovanju, raziskovanju in promociji starih modrosti tudi preko predavanj.
Zahodni staroverci so mu povedali, da niso imeli likovno obdelanih bogov in da je bila zanje narava živo bitje, imenovana Nikrmana – ustvarjalna Prasila, ki je urejala vse na Zemlji. Pa vendar so jo videvali v več oblikah, največkrat v obliki kače, nekateri kot žensko v oblakih. Luna je bila zanje pomembnejša od sonca.

Staroverci na zahodu Slovenije so verjeli v reinkarnacijo, duši, ki zapusti telo, so pravili zduhec.
Grobovom niso dajali veliko pozornosti, saj so verjeli, da se človek ponovno rodi in se celo odloči, kaj bo v naslednjem življenju, zato se niso bali smrti.
Na našem vrtu:
To je vesel čas kuhanja marmelad, džemov, sokov in sirupov. Vložimo hrano, da bomo založeni tudi čez zimo. Svetujemo tudi, da se v čimvečji možni meri izognete zamrzovanju živil, saj spremenijo svojo strukturo in velikokrat izgubijo hranila in predvsem okus. Če le imate možnost, na naraven način ali s pomočjo dehidratorja, čimveč svojih pridelkov posušite in jih spravite v steklene kozarce na temo za ozimnico. Tudi zelišča in začimbe. Juhe, omake, rižote bodo veliko bolj okusne, če jih boste pripravili z domačo posušeno zelenjavo.
September je čas jesenskega enakonočja, moč sonca peša, vladavino prevzame Morana, ki prinaša padavine, hlad. Velja za boginjo smrti, a je tudi boginja očiščevanja in prerajanja, saj so predniki verjeli, da se skozi vodo ponovno rodimo. To videnje sveta se sklada s šamanskim verovanjem, da je jesen čas analiz starega leta in zrenja vase, je čas umiritve in spoznanj.
V prvem tednu septembra posejemo ozimna žita. Ob dnevu za cvet sekamo zelje, ob dnevih za list pa sejemo motovilec, berivko, zimsko solato. Sredi septembra na dan za plod pobiramo plodovke in sadje z dreves. Na dan za cvet tudi ribamo zelje, da ga bomo skisali tako, da ga v čebru posolimo in obtežimo. V času enakonočja, ko je dan za plod, sejemo ozimna žita. Konec septembra nabiramo koprive za čaj na dan korenine. Dobro je, da prazne površine do sredine septembra že zasejemo z zelenimi gnojili – gorčico, ajdo,… Tako namreč vse te padavine, ki jih pošilja Morana, ne bodo odnašale rodovitne zemlje.

28. septembra je polna luna. Konec septembra ob polni luni so se na Krasu odpravili v jamo Triglavco, kjer so častili boginjo Devo, ki jo predstavlja skala z vdolbino, kje je vedno nekaj vode (maternica). Skala nad njo pa se imenuje Devač in ponazarja moškega boga. Tam so v vodo v vdolbini položili več vrst žit, obred je opravil svečenik in dekleta, ki so predhodno v svetem izviru namočila praprot. Poprosili so Boginjo Devo za dobro letino in da bi bila Mora prizanesljiva. Ko je že v oktobru po nekaj dneh odšel svečenik po žito, je to že vzklilo, nakar je kalčke potresel po delu njive, ki je bil namenjen za žito ter vkliknil«Jari žito!« (Rodi žito!). Ta obred se je izvajal še v 19. stoletju.

nikrmanax