Pohvist&Podaga in delo na vrtu v vinotoku

Boga po imenu Podaga srečamo že v zapisih iz 12. stoletja, ki natančno opisujejo šege zahodnih Slovanov, srečamo pa ga nato še v več kasnejših zapisih čez dvesto let. Vemo, da je imelo to božanstvo svoj hram v katerem se je nahajal njegov idol.
Spasoje Vasiljev razlaga njegovo etimologijo in funkcijo, da gre za boga, ki je povezanz lovom in ribolovom ter poljedelskimi opravili. Podatki o njem so na žalost skromni, meni pa se, da gre za boga, ki je povezan z vetrom, konkretneje z ugodnim vetrom in blagodejno sapo.
V spisih o Pohvistu beremo, da ni le bog zraka ampak predvsem bog nevihtnega vremena, Pohvist predstavlja zračne vrtince. Poznali in častili so ga tako Rusiji, Ukrajini in na Poljskem. Znano je, da so ob njegovem prihodu ljudje pokleknili in molili.

Z vetrom povezan je tudi Stribog, eden izmed najpomembnejših bogov, o katerem pa nam je tudi bolj malo znanega. Na slovenskem ozemlju poznamo kult vetra, ljudje so včasih verjeli, da veter nastaja v jamah in so zato metali vanje daritve, vetru so darovali kruh, razdeljen na štiri dele, da jih je ponesel na vse konce neba, še do nedavnega pa je bila slovenska navada v vzhodnih delih Slovenije, ko je gospodinja zunaj na okno postavila kruh, da ji veter ne bi nagajal pri peki, ko bi nemara preveč pihal okoli dimnika.

Na našem vrtu:
Oktober je čas, ko opravljamo še zadnja dela na poljih in se naše delo v vedno večjem obsegu premika v notranjost. Oktober je čas Boginje, konec oktobra praznuje Mokoš, zavetnica porodnic, ženskih opravil, predvsem predenja in boginja usode. Nekateri slovanski narodi praznujejo dan Mokoši na zadnji petek v oktobru, zato se je ponekod ohranilo še v kasnejših stoletjih izročilo o Petki. Temu času kraljuje Boginja tudi zato, ker se pripravlja na porod, na zimski solsticij se namreč rodi novo sonce, božji sin.

V prvih dneh oktobra na dan plodov sejemo ozimna žita in obiramo sadje ravno tako v nadaljnih dneh za plod. Sredi oktobra sadimo česen in čebulo na dan za korenino in prepariramo komposte. Ob dnevih za cvet ribamo zelje in repo. Ob dnevh za plod tudi presajamo sadno drevje in jagodičevje. Še vedno je čas za nabiranje majarona, velike kapucinke, ognjiča, žametnice, koprive,… Ob dnevih za cvet je najbolje tudi saditi rože čebulnice.

Korenovke lahko skladiščimo tudi v slami ali senu. Če potrebujemo les, je najboljši čas za podiranje dreves ob dnevih za cvet. Grozdje pobiramo ob dnevih za plod in cvet, saj bo tako vino kvalitetnejše.
Korenine stročnic in špinače obvezno pustimo v zemlji! Tako jo bomo obogatili z duškom in dvignili njeno kakovost.
Po tem, ko večino pridelkov poberemo, nanosimo na zemeljske površine kompost in zemljo preorjemo.

Počasi že lahko razmišljamo kako in kaj za naslednje leto. Ker je jesen čas analiz in umiritve, je dobro, da naredimo analizo, kaj smo v tem plodnem letu delali dobro, kaj ne tako dobro, kaj se je na naši zemlji z upoštevanjem pravil dobro obneslo kaj ne in na podlagi ugotovitev lahko že pričnemo s prvimi načrti za nasledje leto.
To pa ne velja le za vrt ampak za naše delo na več področjih življenja.

10_PODAGA-in-POHVIST