Veles in vrtnarjenje v grudnu

Veles velja za staroslovanskega boga podzemlja, umetnosti, boga modrosti, bogastva, zaščitnika živali. Njegovi idoli so pogosto stali v bližini obrtniških delavnic. V staroslovanskem izročilu ga srečamo kot modreca, kot kačo ali kasneje zmaja.

Veles je nasprotje boga Peruna, ki vlada nebu, meče strele na zemljo, s katerimi kaznuje slabe ljudi.
Nenehni boj med njima ponazarja stalne težnje po iskanju ravnovesja v naravi. Perun prinaša pravičnost, Veles modrost. Perun kaznuje s strelo, Veles z boleznijo.

Veles je tudi čuvaj duš v onostranstvu. Čas, kateremu Veles kraljuje, je hladnejši del leta. Po izročilu že na jesen pride skupaj z volkovi po Jarila, boga pomladi, plodnosti, Perunovega sina in ga odpelje v podzemlje, tako Jarilo za nekaj časa navidezno umre. Velesa srečamo kot gospodarja volkov v zimskem času, medtem ko je živina na varnem v hlevu. Ko pa pride pomlad in z njo Jarilo, pravijo, da Jurij (po interpretacijah torej Jarilo) volkovom gobce zaveže, kar pomeni, da je ugnal zimo in sam postal gospodar volkov.

Po staroslovanskih predstavah je naš kozmos sestavljen iz svetovnega drevesa, kjer krošnja ponazarja nebo, deblo ta svet in korenine podzemlje, kateremu vlada Veles, mavrica pa je pot v onostranstvo, most za duše.

 

Na našem vrtu: December je čas, ko se pripravljamo na novo rojstvo, cel december je nekako v pričakovanju nečesa novega, nečesa pomembnega. Na zimski solsticij se rodi Novo sonce, sin vrhovnega boga, Božič Svarožič. Božič pomeni mali bog, Svarožič pa sin oz. naslednik Svaroga.
Čaščenje rojstva novega sonca so praznovala mnoga stara ljudstva na zimski obrat, ki ga je nato nadomestil božič, kot ga poznamo danes v krščanskem svetu.
Tradicionalno se tudi na solsticij zakuri kres po starem, nekateri predniki so kurili sveti ogenj na odprtih ognjiščih, peli, metali vanj brinove jagode, prerokovali iz plamenov. V svetem ognju so pekli repo, ker očiščuje telo in duha. S kurjejem drevesnega čoka so pomagali soncu do večje moči, ko je z dimom energija zemlje prešla v nebo. Z žerjavico so pokadili prostore, da so jih zavarovali in očistili.

Od božiča pa do svetih treh kraljev so svete noči ali kakor so rekli včasih – volčje noči. To je čas, ko so koledniki hodili po hišah peti, za kar so dobivali darove. Gre za staro šego koledovanja. Ponekod se je ohranilo tudi nošenje mask. Vse to so ostanki starih obredij v čast bogu Velesu, ki je tudi patron umetnosti in zaščitnik živali. Ljudje so jim darovali, da bi si zagotovili varnost živine pred volkovi in obilje pri hiši.

Jesen je čas predvsem umiritve in analiz. Zima pa z novim sončnim obratom prinese razsvetljenje, modrost in povezanost z najvišjimi kozmičnimi silami. Takrat že dobro načrtujmo delo z našim vrtom za naslednje leto. V času volčjih noči, svetih noči, pa naša semena vrtnin in žit zaprimo v steklene kozarce in jih zakopljimo v zemljo, da se navzamejo teh močnih energij, ki nam bodo obogatile naš vrt in dale boljši pridelek.

12_VELES