Preden opišemo sliko oz. mitološki pomen slike, je potrebno povedati, da pri starem imenu meseca ne gre za pravopisno napako. Ime svečan se je uveljavilo šele v 19. stoletju in se v krščanskem smislu navezuje na svečnico.
Vsa stara koledarska imena pri nas imajo opraviti z značilnostmi narave ali del v njej, tako pravimo juniju, ko je največ rož-rožnik in srpan mesecema, ko žanjemo pridelek (s srpom). Sečan pa je mesec, ki zaznamuje čas sečnje dreves.

Naši predniki Mostiščarji so živeli na Ljubljanskem barju, gradili ploščadi na kolih, kamor so postavljali hiše. Boginja, ki so jo častili kamenodobni predniki, je bila običajno uprizorjena zelo bohotno s poudarjenimi ženskimi organi. Pri barjanskem človeku pa se zdi, da so ženske oblike malo zatajene.
Veliko poudarka je na malenkostih in okrasju, torej je bil barjanski človek dobro preskrbljen, da se je lahko tako sproščeno in dolgotrajno ukvarjal tudi z umetnostjo.
V keramiki srečamo linije vode in simbol romba, ki je starodaven simbol rodovitnosti zemlje, prav tako tudi ženske, ki se pojavlja od časa prve civilizacije Evrope (kukutensko-tripilska), v staroslovanskem času v ornamentiki; nevesta je simbol nosila celo prvo leto zakona.
Ekorna je zelo kompleksno božanstvo, kjer gre vsekakor za kult Matere Zemlje in s tem boginje vode, čeprav njenega točnega pomena ne moremo dodobra določiti. Je pa to boginja, ki je močno povezana z vodo, ki nosi za slehernega človeka magično življenjsko moč in božanskost – njena veličina lahko življenje daje, a ga lahko tudi vzame. Primerljiva ni bila z nobenim rimskim božanstvom, saj ji Rimljani, po prevzemu tega območja, novega imena ali vsaj pridevnika tudi niso nadeli, kar je bila sicer redna praksa. Takšno, kot je bila, so vključili celo v svoj panteon.

Boginjo so častili po Ljubljanskem Barju, kjer je nekoč stalo tudi jezero, predvideva pa se, da je njeno svetišče stalo tudi na ljubljanskem grajskem griču. Kasneje, ko so jo Rimljani vzeli za svojo, so ji postavili svetišče na Vrhniki, posvetilo pa je stalo tudi v sami Emoni. Zadnje posvetilo v 2. stol. n.št. so našli ob emonski nekropoli.
Barje je zagotovo potrebno obiskati v toplih mesecih, kjer si tudi s pomočjo tabel ogledamo izjemno bogato zakladnico rastlinja, opazujemo lahko ptice. Barje pa je za sprehod primerno v vseh letnih časih in tudi pozimi ima svoj poseben čar. Če se odpravite tja, se lahko ustavite na kavici v samem centru Iga in si ogledate povečano verzijo najdenega keramičnega idola na barju. V Narodnem muzeju Slovenije, v centru Ljubljane, si lahko ogledate mnoge zanimive najdbe, med njimi tudi originalno barjansko keramiko s simboli in izviren kipec idola, kjer sama poza figure nakazuje na ozvezdje Orion, kar odpira mnogo različnih razmišljanj glede duhovnega življenja naših prednikov. Obisk muzeja toplo priporočamo.

Ko se boste sprehajali po Ljubljani in boste obiskali Ljubljanski Grad, ne pozabite, da je bil ta kraj za naše prednike nekoč svet. Ko se spustite po hribu dol in prečkate Ljubljanico, pa imate Mestni Muzej čisto blizu. Ne zamudite ogleda razstave Kolo 5200, ki bo na voljo le še do 20. aprila, potem pa gre razstava na gostovanje. Gre za izjemno inovativen pristop v postavitvi zgodovinske razstave, čaka pa vas tudi eksperimentalna soba, kjer se sami lahko preizkusite v veščinah vsakdanjega življenja našega mostiščarja.

Na sliki je predstavljena boginja na Ljubljanskem barju, z obleko, kakršno poznamo z idola. Družbo ji dela čaplja, ki je vodna ptica. Ptice so nekoč veljale za svete živali, za vez med tem svetom in onostranstvom.

foto: Irena Urankar