Jarilo in izlet na Svete gore nad Sotlo-Jurijeva kapela

Jarilo je Perunov sin, ki ga Veles odpelje v svoje podzemlje. Je bog rodnosti, prinašalec pomladi, ki vsako pomlad prihaja na površje. Njegovo ime izhaja iz korena »jar«, kar v arhaičnem jeziku pomeni novo rast, svežo energijo, tudi vzkipljivost. Jurij je simbol sončne moči, ki zemljo prebudi. Umetniki iz slovanskih dežel ga velikokrat uprizarjamo kot pol človeka pol konja ker ponekod jurjeve pesmi govorijo, da obenem jezdi in hodi.
Jurjevanje, prihod Jarila, so po celotni Sloveniji praznovali drugače. Skupno je bilo kurjenje kresov, skakanje čez ogenj, petje, rajanje, veselje, da je prišlo novo rodno leto, skupna je simbolika boja med podzemljem in Jarilom. V Prekmurju npr. se Zeleni Jurij ali Vesnik (odet v bršljan) bori z Raboljem, ki predstavlja podzemsko božanstvo, laufarji iz Cerknice pa ravno tako predstavljajo zimo, ki jo Jurij premaga. Pri nas je poznan star običaj z juga dežele, da Jarilo/Zeleni Jurij, prinaša k vsaki hiši rodnost s podarjeno brezovo vejico. S prihodom Jarila se na poljih pričnejo vsa pomembna dela v navezi s setvijo, ko je zemlja spet plodna. Včasih so jurjevali konec parila, ko so pričeli gnati na pašo, v baltoslovanskih deželah so Jarila praznovali 15. aprila, v Belorusiji na 27. aprila.
Podobnosti s krščanskim praznikom Velike Noči niso naključne, kjer gre za vstajenje od mrtvih. Na spomlad naše ljudstvo od nekdaj časti prihod pomladnega boga iz onostranstva, ki prinaša novo življenje in nove moči.
Na svoji poti iz podzemlja, ki se prične na spomladanski ekvinokcij, Jarilo sreča Maro, ponudi mu jabolko, s tem nakaže, da se je voljna poročiti z njim. Na pomlad se zaročita, na poletje pa poročita, na solsticij, poleg največje moči sonca, praznujemo tudi njuno poroko.
Spomin na njegove vojne karakteristike prepoznamo v vojaškem vzkliku: “na juriš” pred bitko, iz česar spet izpeljemo njegovo ime. Primarno je Jarilo agrarni bog, prinašalec pomladi in rodovitnosti, vojne lastnosti pa so tudi njegova t.i. genska dediščina, saj je sin gromovnika Peruna, ki je bog pravice in zaščitnik vojakov, h kateremu so klicali pred bitko.

Na Krasu pa so zgodaj spomladi klicali k Dajbogu, Dajbogecu, ki je sicer poznan tudi po drugih slovanskih deželah kot sin Svaroga in bog sonca. Naši kraški predniki so mu v obredju peli pesem, ki se je ohranila v dodelani obliki še do dandanes.

Vabimo vas na izlet na vzhodni del države ob reko Sotlo. Svete Gore nad Sotlo se nahajajo v Bistrici ob Sotli na hribu, kamor se lahko z avtom odpeljete do gostišča, potem pa vas zelo strma pešpot vodi do cerkve in kapelic na vrhu, kamor pridete le po nekaj minutah. Na vrhu stoji kar pet cerkva oz. kapel, Marijina je največja. Najstarejša je kapela Sv. Jurija že iz predvidoma 9. stoletja. Našli so še starejše temelje, ki jih postavljajo v 5. ali 6. stoletje.
Mnoge zgodovinarje bega s svojim skriv-nostnim črtastim napisom nad vhodom in vgrajenim reliefom. Eni pravijo, da gre za Janeza Krstnika, drugi pa, da gre za starejši, vegetacijski kult, ki najbrž nakazuje na enakonočje, saj sta ob njem poln in prazen krog, kvadrat pod njim iz katerega se dviga pa ponazarja podzemlje, ki ga je zapustil in prišel ozelenit naravo. Običajna praksa je tudi bila, da so na mestih staroverskih hramov nato postavljali krščanske cerkve. Zaenkrat pa ostaja le pri teoriji, vsekakor pa nosi močan starodaven pridih tudi sama pokrajina, saj se v bližini nahaja še Gradišče (gradišča se imenujejo nekoč železnodobna utrjena mesta), reka Sotla in kraj »Trebče« (kraje s tovrstnimi in podobnimi imeni raziskovalci razlagajo kor svete kraje obredij in daritev).

Če vas navdušujejo gradovi, si lahko ogledate tudi grad Podsreda v neposredni bližini. Če pa vas čas ne preganja, vas vljudno vabimo naprej v smeri Novega Mesta in toplo priporočamo ogled gradu Struga v bližini Otočca. Do tja boste potrebovali slabo urico vožnje. Struga je edini tovrstni Živi Muzej pri nas, kjer vašo skupino pričaka grajska gospa Eleonora v srednjeveških oblačilih skupaj z drugimi prebivalci gradu. Skozi različne zgodovinske sobe vas popelje skozi našo slovensko zgodovino na zelo zabaven in poučen način, vse skupaj začinjeno s podrobnostmi vsakdanjika. V zadnji sobi pa vas čaka poslastica – kratka predstavitev naše stare vere in šeg naših prednikov.

JARILO illustation

savinjska 010_

savinjska 015

savinjska 021

savinjska 025Svete gore nad Sotlo. Foto: Irena Urankar