Kresnik in grad Vurberk/Kačjak

Kresnik je naš avtohtoni slovenski bog, poznan po vsej deželi, še posebno na vzhodu in tudi v delu Hrvaške.
V naši stari veri se bogovi in druga mitološka bitja kažejo skozi naravo in elemente: skozi vodo se kaže energija Mare, Žive, Mokoš, Ekorne in drugih lo-
kalnih boginj, vetrovom kraljuje naš Vetrnik (Stribog v drugih deželah), podzemlju vlada Veles. Skozi ogenj, ki je simbol sonca na zemlji, pa se nam kaže sončno božanstvo. Simbolizira rojstvo, svetlobo, življenje.
Najvažnejša funkcija sončnega boga sta najdaljši dan in največja moč – kar Kresnik doseže na poletni solsticij. Ljudje so takrat zakurili kres, se veselili, plesali in skakali čez ogenj, darovali živež in cvetje, nabirali so zdravilne rastline, kresnice so pele kresne pesmi. Običaji so prehajali iz roda v rod vse do danes, ko se tovrstna obredja še vedno godijo v spomin na stare čase.

Staroslovansko leto se kaže skozi različne stopnje, Sonce dobiva različne podobe skozi letni čas: Jarilo, ki prinese pomlad, je simbol sončne moči, ki zemljo prebudi. Na svoji poti doseže najvišjo stopnjo, ko postane dan najdaljši. In na to najkrajšo noč v letu stara vera praznuje tudi sveto poroko med Jarilom in Maro-tega boga pa v poletju spoznamo kot Kresnika. Obredja vključujejo tako ogenj in vodo kot simbol božje združitve, neba in zemlje. Kresovanje je tudi praznik ljubezni. Naši predniki so posnemali bogove, zato so se tudi sami poročali na kresno noč in takrat spočenjali otroke. Otroci so se tako rojevali spomladi in imeli zato tudi večjo možnost preživetja. Ljudsko izročilo pravi, da je kresna noč magična in da
imajo takrat nabrane zdravilne rastline še posebno moč.
Preden pa je v ospredje prišel kult sonca, so naši predniki častili prvotno božanstvo groma in bliska, ki ga v slovanskih deželah poznamo pod imenom Perun. Vemo, da se je Perun boril s podzemnim bitjem – Velesom, ker mu je vzel sina Jarila, ga vzgajal kot svojega. Motiv boja vojščaka Peruna z zmajem ali kačo (Veles) je pogost motiv v staroverski umetnosti. Kult tega božanstva je počasi prehajal v zaton in vzpostavilo se je čaščenje sonca. Za Kresnika so značilne tudi funkcije, ki bi jih sicer pripisali bogu gromovniku-s svojimi sovražniki se bori s strelo in se prevaža po nebu, zato gre pri Kresniku zagotovo za ostanek najstarejšega kulta vrhovnega boga, ki je dobil kasneje tudi sončno funkcijo.
Tekom časa pa so kresniki postali tudi narodni junaki, ki so naredili pomembna in junaška dejanja.
Na zahodu so nekoč ob poletnem solsticiju klicali k bogu Kresu in prosili naj ne kresni v njihovo hišo, kjer zopet zasledimo Kresa kot simbol sonca ob največji moči obenem pa meče na zemljo tudi strele.
Kresi Kresniku v čast se danes imenujejo šentjanževi kresi, Kresnikovo vlogo pa je prevzel Janez (Ivan) Krstnik, od koder tudi ime Ivanje.

Ker je po mitološkem izročilu Kresnikovo domovanje postavljeno na stekleno goro, kjer se danes nahaja grad Vurberk, vas vabimo na vzhod države. Tam je stala čudodelna jablana in vodni izvir. V teh krajih povedo, da se je Kresnik boril s Kačjo kraljico, druga zgodba govori, kako je pošast ukradla Kresnikovo partnerko Vesino, ki jo je rešil. Z gradu se vam razprostira prečudovit pogled na Dravsko polje, nad katerim se je Kresnik boril z zmajem/kačo. Ker ste v bližini Ptuja, vas vabimo tudi na prijeten sprehod po starem mestnem jedru, ustavite se na kavi ob Dravi-včasih so vodnemu duhu Gestrinu ribiči tod okoli darovali, da jim ne bi delal težav. Ptujski grad, ki je urejen v muzej, je vsekakor vreden ogleda in prav tako muzej pod hribom, ki je urejen iz nekdanjega samostana. Na grajskem hribu so našli tudi staroslovanske grobove, prav tako je na hribu nekoč stalo staroversko svetišče, na žalost pa podatek o čaščenem božanstvu ni znan.
Na sliki je prikazan Kresnik kakor nam ga podaja mitološka zgodba, ki jo je zapisal Jakob Kelemina – kačja kraljica izkorišča ljudi sosednje dežele in pošilja svoje služabnike krast pridelek, Kresnik se ji zoperstavi ob igri kart in ukrade zlato krono.

Kresnik illustration-folk tale about staling wicked snake witch crown-Kresnik is the decendant of Perun

savinjska 040

savinjska 041

savinjska 048foto: Irena Urankar