Perun in planina Učka z vrhom “Perun” – Hrvaška

Ime boga Peruna izhaja iz korena »tisti, ki udarja«. Perun je vrhovni bog, bog gromovnik, izmed vseh bogov med najstarejšimi in prvobitnimi. Častila so ga domala vsa slovanska in baltoslovanska ljudstva.

Stara vera se je skozi čas spreminjala, do neke mere se je morala prilagajati, da je preživela. Tekom časa pri nas Peruna v širšem smislu zamenja Kresnik (ko središče čaščenja postane Sonce), čeprav v delih ljudskega izročila v Kresniku prepoznamo tipične Perunove lastnosti.
Perun je varuh zakonov, zaščitnik pravice. Nad slabe ljudi meče svojo sekiro, ki se kot bumerang vrača nazaj, nad slabe ljudi meče strele in jim požiga domove, odgovoren je za vremenske pojave.

Pri nas se je o Perunu ohranilo največ izročila v Prekmurju in nekaj na Krasu. V Prekmurju pravijo še danes, če pride do neurja, da Perun pošilja hudo uro ali da Perun bije, netresk imenujejo »perunovo perje«, od nekdaj so ga polagali na strehe, da se je razrasel in ščitil pred strelo. Njegova rastlina je tudi roža perunika, znak, ki ga večkrat opazimo na kozolcih in drugih stavbah, ki ščiti ravno tako pred strelo pa imenujemo perunica. Njegov dan praznujemo 20. julija. Točen datum je v vsesplošno uporabo prišel kasneje, saj v davnih časih koledar ni bil nikoli povsem točno določen. Ljudje so sledili naravi, narava pa je povsod drugačna, saj nekje zabeležimo mejnike ob spremembi letnih časov različno.
Perun je zaščitnik bojnih akcij in s tem vojakov, k njemu so se zaklinjali pred bitko.
V njegovih svetiščih je gorel večni ogenj, ki so ga skrbno čuvali svečeniki, da ni nikoli ugasnil. Ta ogenj so kurili le s hrastovimi drvmi, saj je hrastovo drevo tudi simbol tega boga. Mnogo narodov povezuje svoje bogove gromovnike s hrastom, nič drugače ni pri Grkih niti pri Keltih.
Slovanski svet je zgrajen iz nebes, gornjega sveta, iz tega sveta in iz podzemlja. Vse tri svetove povezuje svetovna os, t.i. axis mundi, ki je uprizorjena z goro, največkrat pa z drevesom, kjer v krošnji (nebesih) sedi Perun v obliki orla ali sokola, v podzemlju pa je med koreninami uprizorjen Veles, njegov nasprotnik, kot kača.

V slovanski mitologiji srečamo osrednjo zgodbo boja med Perunom in Velesom, pri čemer pa ne gre za kasnejši, krščanski boj med Bogom in hudičem, marveč za uravnavanje vesoljskih principov, ki so držali naš svet v ravnovesju.

V času pokristjanjevanja je boga Peruna zamenjal sv. Elija, ki se v gorečem vozu pelje skozi nebo in pri tem grmi. Je pa Elija eden izmed zelo redkih bogov stare zaveze, ki ga časti rimska cerkev, njegovi atributi so najbližje Perunovim. Identično kot Perun, je kasneje Elija prevzel premoč tudi nad gromom in deževjem.

Če se gibljete kje na Dolenjskem, se lahko ustavite v Ribnici in si na JV Velike Gore na razgledni točki, ogledate Bele stene z znamenitimi Okamenelimi svati, skalnate tvorbe, ki nosijo v sebi starodavno izročilo. Mitološka zgodba pravi, da sta se hotela poročiti brat in sestra, oče pa tega ni dovolil, zato je očeta nevesta preklela, on pa je nadnju poslal kazen z udarcem groma in v hipu okamnel vse, skupaj s svati. V zgodbi gre zelo očitno za poroko med Maro in Jurijem, oče, ki ju je z gromom preklel, pa je seveda Perun.
V Hrvaški Istri na gori Učka stoji vrh Perun, ki je že starodavno prizorišče Perunovega svetišča. Do vrha vas vodi mitološka učna pot, kjer vas spremljajo informativne table, ki vsebujejo mitološke zgodbe in zanimive informacije o davni preteklosti. Poleti 2013 so hrvaški kolegi staroverci leseni kip Peruna postavili na vrh gore, ki krasi Narodni Park Učka.

perun illustration

Photo1313

Photo1329foto: Irena Urankar

23db042a7d5833ed2b7ba170d9a36980